Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe
Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek
Vprašanje:
Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat) vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe glede na zahteve ZUP, je to le področni zakon ali odlok, ki navaja pristojnost, posebej ob upoštevanju, da je v v občinskih zadevah z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost?
In: ali se v uvodu izdane odločbe npr. soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP ali navajanje ZUP ni potrebno?
Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?
Odgovor:
Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti organa izdajatelja in navedba upravne zadeve ujemata.
212. člen ZUP izrecno določa sestavine uvoda odločbe, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.
Ta določba se sicer med strokovnjaki in v upravni praksi nekoliko različno razlaga. a večina stoji na stališču (prim. Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentar k 212. členu in povezanim), da se pod pojmom "predpis o pristojnosti" razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, torej zlasti predpis, ki določa stvarno pristojnost v določeni upravni zadevi. Stvarna pristojnost je namreč osnova formalne zakonitosti, kar se kaže skozi posledice po ZUP, če so pravila o stvarni pristojnosti kršena, tj. uporaba pravnih sredstev, kot določata zlasti 237. člen ZUP s pritožbo zaradi (absolutne) bistvene postopkovne napake po 1. točki drugega odstavka tega člena in 274. člen ZUP z odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi manka stvarne pristojnosti ali soglasja, lahko pa tudi celo ničnost odločbe po 279. členu ZUP, če upravni organ odloči v sodni zadevi.
Iz tega sledi, da se v uvodu odločbe ne navajajo splošni akti (ZUP ali tudi npr. ZDU-1 ali ZLS)). Zato ni nobene potrebe, saj pristojnost po materialnem kriteriju glede na vrsto upravne zadeve izhaja iz področnega predpisa.
Razlika pa je pri sklepih kot formalnih aktih, kjer se glede na vrsto procesne odločitve navede poleg področnega ali materialnega zakona, ki daje organu pristojnost za določeno upravno zadevo, še ustrezno določbo ZUP za posamezne vrsto procesne odločitve (npr. pri sklepih o zavrženju lahko 129. člen ZUP ali pri sklepu o prekinitvi postopka 153. člen ZUP itd.). V uvod odločbe ali sklepa pa navede številka člena relevantnega predpisa, ki je merodajna prav za zadevni organ in zadevo. kar praviloma ne pomeni isti člen področnega predpisa, kot se navede v obrazložitvi odločbe (kamor spadajo pravne podlage s pogoji za priznanje pravice ali naložitev obveznosti).
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, zadevo in določbo predpisa o pristojnosti organa ter navedbo akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oz. če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni treba navajati ZUP oz. je ta odveč.
Prav tako je treba poudariti še pomen krajevne pristojnosti (kot tudi stvarne), saj kršitve pravil tudi krajevne pristojnosti lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po 237. členu ZUP in 274. členu ZUP, čeprav gre pri pritožbi le za morebitno bistveno postopkovno napako. Glede krajevne pristojnosti pa se običajno kot relevantni za navedbo v uvodu šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 432). V primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost že zato, ker medobčinski inšpektorati delujejo na območju več (le določenih) občin, treba pa je izkazati delokrog po omejeni krajevni pristojnosti in hkrati glede na navezno okoliščino konkretne zadeve, o kateri se je odločalo, za določeno območje (občino).
Pooblastilo predstojnika uradni osebi pa se po ZUP ne navaja niti v uvodu, kjer je govora le o pristojnosti organa niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, kjer gre pri slednjem za personalno pristojnost in je sam podpis z navedbo imena in priimka uradne osebe sicer po 216. členu ZUP. Seveda pa se za to pooblastilo ne glede na manko njegove navedbe (npr. številke in datuma izdaje) predpostavlja, da je podano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči, stranka pa lahko preveri obstoj z vpogledom, saj tudi kršitev teh pravil pomeni razlog za uporabo pravnih sredstev zaradi manka pogojev ali pristranskosti določene uradne osebe, ki je sodelovala v postopku (glej 237. člen ZUP in 260. člen ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.