Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti v uvodu odločbe
Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 21. 11. 2022, dopolnjeno 20. 11. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek
Vprašanje:
Upravni organ (npr. medobčinski inšpektorat vodi postopek, v katerem izda odločbo. Katere predpise mora navesti v uvodu odločbe glede na zahteve ZUP, je to le področni zakon ali odlok, ki navaja pristojnost, posebej ob upoštevanju, da je v v občinskih zadevah z odloki opredeljena tudi krajevna pristojnost?
In: ali se v uvodu izdane odločbe npr. soglasja pristojnega organa (npr. organ v sestavi ministrstva) poleg materialnega predpisa oz. zakona, ki določa stvarno pristojnost in soglasjedajalca, lahko ali mora navajati tudi ZUP ali navajanje ZUP ni potrebno?
Ali je treba v uvodu odločbe navesti pooblastilo predstojnika posamezni uradni osebi za vodenje oziroma odločanje kot predpis o pristojnosti?
Odgovor:
Temeljni cilj uvoda odločbe je, da nadzorstveni organ pri uporabi različnih pravnih sredstev preveri zakonitost potencialno sporne odločbe. Torej naj bi bilo iz uvoda razvidno, da se navedba predpisa o pristojnosti in posledično zlasti stvarne pristojnosti (kot osnove formalne zakonitosti in absolutne postopkovne napaka v primeru kršitev z uporabo pravnih sredstev po 237. člen ZUP in 274. člen ZUPorgana izdajatelja ter navedba upravne zadeve ujemata.
212. člen ZUP ureja sestavine uvoda, pri čemer je ena izmed njih tudi predpis o pristojnosti organa, ki odločbo izdaja.
Iz različnih mnenj strokovnjakov in komentarjev Zakona o splošnem upravnem postopku izhaja, da se pod pojmom predpis o pristojnosti razume predvsem področni zakon oz. v izvirnih občinskih stvareh odlok, ki določa stvarno pristojnost. Iz tega sledi, da se v samem uvodu odločbe ne navajajo splošni akti (ZUP). V primeru, da materialni zakon oz. občinski odlok ne določa stvarne pristojnosti, se v uvodu odločbe lahko navede tudi splošni akt o pristojnosti.
Torej, v uvodu odločbe se med drugim navaja organ, ki vodi postopek in odloča, predpis o pristojnosti organa (tako stvarni kot krajevni), npr. ZCes-2 ter navedba akta, s katerim je bilo k odločbi dano soglasje, mnenje, potrditev ali dovoljenje drugega organa, če je predpisano oziroma če sta odločbo izdala dva organa (zbirna ali kompleksna odločba) (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 223) in ni potrebno navajati ZUP.
Prav tako je treba poudariti pomen krajevne pristojnosti (kot tudi stvarne), saj kršitve pravil o obeh lahko vodijo v izpodbojnost odločbe po 237. členu ZUP in 274. členu ZUP (odprava odločbe po nadzorstveni pravici) oziroma za stvarno pristojnost še po 279. členu ZUP; v uvod se navede številka določbe tega predpisa, ki je merodajna prav za zadevni organ in odločbo ter praviloma ne gre za isti člen področnega predpisa, kot se navede v obrazložitvi odločbe (kamor spadajo pravne podlage s pogoji za priznanje pravice ali naložitev obveznosti); v uvod odločbe se glede krajevne pristojnosti običajno kot relevantni šteje organizacijski predpis (Kovač in Kerševan (ur.) ZUP s komentarjem, 2022, 2. knjiga, str. 432). Torej, v kolikor iz področnega predpisa izhaja, da je potrebno v uvodu navesti tudi predpis o krajevni pristojnosti, se slednje zapiše v uvodu.
V konkretnem primeru odločanja medobčinskega inšpektorata se v uvodu zapiše tudi krajevna pristojnost, saj medobčinski inšpektorati delujejo na območju več občin.
Pooblastilo predstojnika uradni osebi se po ZUP ne navaja niti ob podpisu na odločbi ali sklepu, čeprav se predpostavlja, da je izdano, na osnovi izpolnjenih pogojev za uradno osebo, da upravni postopek vodi oziroma v njem odloči.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.