Zadeva: Pomota pri vročanju in možnost vrnitve v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 15. 10. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Pravni osebi je bil v postopku poslan poziv za dopolnitev vloge v določenem roku. Odrejeno je bilo osebno vročanje v fizični obliki. Organu je bila vrnjena pošiljka z opombo, da je bilo pismo puščeno na vratih stanovanja, ker vročevalec pisma ni mogel vročiti naslovniku in ker naslovnik nima hišnega predala. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka vrnjeno upravnemu organu. Nastopila je fikcija vročitve in stranki je bil izdan sklep o zavrženju vloge. 

Po izteku pritožbenega roka je stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP, v katerem dokazuje pomoto pri vročanju poziva za dopolnitev vloge. Stranka navaja, da je zamudila rok za dopolnitev vloge, ker ji prej omenjeni poziv ni bil vročen in ga tudi ni prejela. Kot dokaz je stranka priložila obvestilo Pošte Slovenije, v katerem ta priznava napačno vročanje po ZUP. 

Kako naj ravna organ v nastali situaciji?

Odgovor:

Vročanje je ključno dejanje v postopku, ker je pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja, ki se vroča. Sestavljata ga dva materialna akta, in sicer dejanji vročitve pisanja ter potrditev le-tega dejanja z vročilnico. Osebno vročanje je po ZUP lahko elektronsko ali fizično (83. člen ZUP). Osebna vročitev pravnim osebam (organom, podjetjem) se praviloma vroča na prijavljen elektronski naslov, sicer fizično pooblaščeni osebi za sprejem dokumentov (91. člen ZUP) (glej primer). Po fizični poti se vročajo odločbe in sklepi; drugi akti oz. dokumenti pri katerih začne z vročitvijo teči rok. Pri osebni vročitvi vročevalec (poštar, inšpektor, uradna oseba) izroči dokument naslovniku, ta izpolni vročilnico za dokaz organu, da je naslovnik prejel dokument. V primeru, da vročevalec naslovnika ne najde (tretji odstavek 87. člena ZUP), mu sporočilo o prispelem pismu z opozorilom na nastop fikcije vročitve po 15 dneh pusti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ipd. (glej primer). Če naslovnik ne prevzame dokumenta v 15 dneh, nastopijo 16. dan pravne posledice in fikcija vročitve, zato mu vročevalec dokument pusti v hišnem predalčniku ali ga vrne organu po četrtem odstavku 87. člena ZUP (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 131-143). 

Zakonska ureditev instituta vrnitve v prejšnje stanje je pravica stranke, kar ji zagotavlja možnost sodelovanja in obrambe v postopku, ter bi lahko vplivalo na njene pravice ali pravni položaj. Za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: zamuda procesnega roka, nastop prekluzije ter opravičen razlog zamude. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (subjektivni rok) (prvi odstavek 150. člena ZUP).  Po treh mesecih (objektivni rok) od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Pri vrnitvi v prejšnje stanje se presoja, ali je stranka na dan, ko bi nekaj morala storiti, imela opravičljiv razlog, da tega ni storila. Opravičeni vzroki, zaradi katerih je stranka zamudila rok za opravo dejanja postopka, so lahko praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 250). Okoliščina, zaradi katere ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, opravičuje pa njeno zamudo, mora biti vsaj verjetno izkazana (prvi odstavek 104. člena ZUP). Ali je vzrok upravičen, je vselej stvar presoje pristojnega organa glede na okoliščine posameznega primera. Pri verjetnem izkazu te okoliščine organ ni vezan na pravila upravnega postopka o izvajanju dokazov (167. člen ZUP). Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (četrti odstavek 104. člena ZUP).  

V konkretnem primeru stranki zaradi napačnega vročanja s strani Pošte Slovenije ni bil vročen dopis za dopolnitev vloge, zato je zamudila procesni rok za dopolnitev in je bil posledično njen zahtevek s sklepom zavržen. Na tem mestu izpostavljamo, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto pri vročanju v smislu določb 98. člena ZUP, ampak za napačno vročanje, saj napake, ki naj bi jih zakrivil vročevalec pri vročanju, ne predstavljajo pomote pri vročanju (glej sodbo UPRS I U 1444/2015 z dne 25. 3. 2016). Zakon v 235. členu ZUP določa, da če ni z zakonom določeno drugače, stranka lahko vloži pritožbo v roku petnajstih dni od vročitve. Pritožbeni rok tako začne teči od dneva vročitve, pod pogojem, da je bila ta pravilno opravljena. V konkretnem primeru naj bi bil sklep o zavržbi stranki vročen pravilno, stranka pa se zoper sklep ni pritožila. To pomeni, da je zamudila rok za pritožbo v kateri bi lahko uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje. Pravilnost vročitve se namreč lahko upošteva pri presoji pravočasnosti vložene pritožbe ali izrednega pravnega sredstva (glej sodbo UPRS I U 1470/2018-9 z dne 19. 5. 2020). Ker je stranka prejela sklep o zavržbi, menimo, da bi morala vložiti pritožbo zoper ta sklep in ga izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb postopka (stranka ni bila pozvana na dopolnitev po 67. členu ZUP). Vrnitev v prejšnje stanje zato, ker stranki dopis ni bil vročen, namreč ni dovoljena (glej sodbo IV U 129/2018-10 z dne 23.4.2020). Prav tako vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude, povezane z nepravilno vročitvijo odločbe/drugega dokumenta, ni možna (glej sklep VSRS I Up 1289/2006 z dne 13. 12. 2007). V konkretnem primeru torej sploh ni prišlo do zamude, ker poziv za dopolnitev vloge ni bil vročen, sklep pa je bil pravilno vročen. Teoretično bi stranka lahko vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, npr. zaradi zamude s pritožbo, če ima kakšen opravičen razlog. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (če je bil vložen pravočasno) iz razloga ne(pravilne) vročitve ni mogoče ugoditi.

Predlagamo, da nadalje vročate v skladu z določili četrtega odstavka 86. člena ZUP. V letu 2022 je z Zakonom o debirokratizaciji (ZDeb, Ur l. RS, št. 3/22) prišlo do sprememb pri fizični obliki vročanja, ki je po novem subsidiarne narave. Pravnim osebam se praviloma vroča v registrirane e-predale. Organ podatke o elektronskih naslovih (pravnih) oseb lahko črpa iz vseh uradnih evidenc (evidenc, ki so vzpostavljene na podlagi zakona ali drugega predpisa), v katerih so takšni naslovi, tudi iz poslovnega ali sodnega registra, če jih registra vsebujeta, vendar tako, da se glede na 14. člen ZUP zagotavlja hitro in učinkovito vročitev z najmanjšimi stroški za organ in za naslovnika. Pri tem je treba seveda najprej upoštevati, da se dokumente lahko vroča po elektronski poti: 1.) če je naslovnik registriral elektronski naslov (prvi odstavek 86. člena ZUP); ali 2.) če je naslovnik na vlogi navedel elektronski naslov (drugi odstavek 86. člena); ali 3.) če je naslovnik na vlogi navedel naslov drugega elektronskega predala v drugi upravni zadevi iz vaše pristojnosti (tretji odstavek 86. člena ZUP). Izbira načina vročanja je torej v pristojnosti upravnega organa glede na okoliščine posamičnega primera. Npr. v postopkih po uradni dolžnosti bi po našem mnenju bilo potrebno upoštevati, da če gre za postopek zoper osebo, ki teče praviloma proti njeni volji in v katerem je zaradi zaščite predvsem javne koristi treba zagotoviti učinkovitost postopka in preprečiti izogibanje vročitvi, je smiselno, da bi se v takih primerih dokument vročil na enega od kvalificiranih načinov vročitve, ki omogoča potrditev vročitve: vročitev v varni elektronski predal ali vročitev po vročevalcu po 87. členu ZUP (vročanje s sporočili preko mobilnega telefona je prvenstveno namenjena vročanju fizičnim osebam). Seveda je možno, da bi organ presodil drugače in uporabil katero od poenostavljenih načinov vročitve, tudi dostavo v ne varni elektronski predal, vendar mora vzeti v obzir, da je uspešna vročitev odvisna od dejanske (!) možnosti seznanitve naslovnika in da bo v primeru dvoma to moral dokazovati.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...