Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Sklep ali odločba - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 12. 10. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
5. odstavek 55. člena ZDavP-2 določa, da če pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, se s sklepom zavrne posebno prilogo iz drugega odstavka tega člena. Ker običajno zahtevo s sklepom zavržemo ali z odločbo zavrnemo, prosimo za pojasnilo, zakaj v skladu s petim odstavkom 55. člena ZDavP-2 posebno prilogo s sklepom zavrnemo in ne zavržemo oziroma je ne zavrnemo z odločbo.
Odgovor:
55. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11 in nasl.) ureja institut predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave. Zavezanec mora predložiti obračun (če ga doslej še ni predložil, rok za predložitev pa je že potekel) ali popravljen obračun (če je v prvotnem obračunu prenizko izkazana davčna obveznost), hkrati pa mora predložiti posebno prilogo, v kateri prikaže premalo obračunane davke in obresti (več na eDavkih FURS). V primeru, če pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni (npr. že začet inšpekcijski ali prekrškovni postopek, obveznost ni plačana hkrati s samoprijavo,…), davčni organ s sklepom zavrne posebno prilogo, obračun pa se šteje kot obračun, predložen po izteku zakonskega roka. Zakon torej določa, da se posebna priloga zavrne s sklepom.
Različni predpisi (npr. v občinskih ali šolskih zadevah) določajo izdaja sklepa, čeprav gre za meritorno odločitev, za kar se sistemsko predvideva odločbo. Razlika med odločbo in sklepom po ZUP ali Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/06 in nasl.) je sicer ključna v več elementih, zlasti v pravni posledici glede pravnega varstva glede (ne)dovoljenosti in (ne)suspenzivnosti pri/tožbe. Toda če področni zakon (na davčnem področju zakon o obdavčenju ali ZDavP-2) kot nadrejen ZUP izrecno določa izdajo »sklepa«, čeprav za vsebinsko odločitev, se izda akt, ki nosi naziv sklep.
V primeru 55. člena in še nekaterih podobnih (npr. glede zavarovanja) ZDavP-2 glede izdaje sklepa pa je (lahko) razlog v določanju te vrste akta, se pravi sklepa, čeprav gre sicer za meritorno/vsebinsko odločitev, a se ne odloča o glavni stvari (tj. obdavčenju), ko gre za stransko odločitev glede na celoto predmeta postopka. Tedaj se zahtevek s sklepom zavrne (ne zavrže!) ali se mu ugodi, ker še ostaja nerešena glavna stvar postopka (npr. določitev (vračila) trošarine), o čemer se pa običajno (kasneje) izda odločbo oz. pri obračunavanju davkov zaradi posebnosti ZDavP-2 pač že obračun obvelja za izvršilni naslov. Namreč glede na 5. odstavek 55. člena ZDavP-2 in 52. člen ZDavP-2 se naprej odloča o ne/dovoljenosti prepoznega obračuna itd. nato do same obdavčitve, lahko tudi prek npr. davčnega inšpekcijskega nadzora.
Glede na 5. odstavek 55. člena ZDavP-2 torej zakon pravilno določa prav izdajo sklepa tudi v smislu sistemske ureditve po ZUP in ZUS-1 kljub vsebinski presoji pogojev za (dovoljeno in pravočasno) samoprijavo. Samoprijava obračuna niti ni klasičen zahtevek, ampak je le oblika obračuna, ki je hkrati vloga in »samoodločba« (svoj izvršilni naslov brez nujne odločbe FURS, razen če se odločba izda v sklopu nadzora ali tudi npr. odločenega/obročnega plačila davka), pri čemer ob odločanju po 5. odstavku 55. člena ZDavP-2 še ni določena sama obdavčitev. Zahtevka po 5. odstavku 55. člena ZDavP-2 ne štejemo kot zahtevek za upoštevanje določene osnove in drugih elementov za obračun/obdavčitev, pač pa kot zahtevek za podajo obračuna izven predpisanega roka s samoprijavo. O (pogojih za) samoprijavi(o) se odloča s sklepom. To pa tudi pomeni, da potem za tak sklep veljajo podrejeno določbe ZUP o sklepu in ne odločbi, npr. da zoper sklep ni pritožbe, razen če jo zakon (področni ali ZUP) izrecno dovoli za določeno vrsto sklepa.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.