Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Posledice (ne)plačila predujma za imenovanje izvedenca na tek postopka
Datum odgovora: 18. 9. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali lahko organ zahteva plačilo predujma za delo izvedenca in s kakšnim aktom, če ocenjuje, da bo imel težave z izterjavo stroškov zavezanca, ker se bo postopek za zavezanca končan neugodno? Kako morebitno neplačilo predujma vpliva na nadaljnji tek postopka?
Odgovor:
Tretji odstavek 189. člena ZUP določa breme stroška izvedbe dokaza z izvedencem oziroma predujem. Na tem mestu izpostavljamo primer bremena predujma glede na način začetka upravnega postopka, in sicer: 1. Kadar se postopek začne na zahtevo stranke predujem bremeni tisto stranko, ki je začela postopek oz. tisto, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza (tudi v primeru več strank) – drugače bremeni v sorazmernem deležu vse stranke (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 331 in nasl.). Uradna oseba s sklepom določi, da stranka predujem predhodno založi namesto organa v določenem roku (tretji odstavek 115. člen ZUP). Kolikor organ ne izda sklepa o založitvi predvidenih stroškov med postopkom, stranka ni zavezana k plačilu le-teh do odločitve o stroških po končanju postopka. Obveznost stranke, da plača predujem med postopkom, nastane z vročitvijo omenjenega sklepa. Če stranka tega ne stori, se a) opusti izvedba tega dokaza – organ se bo odločil na podlagi drugih dokazov, s katerimi razpolaga ali b) ustavi postopek, razen če je nadaljevanje le-tega potrebno v javnem interesu (glej 135. člen ZUP). Neplačilo predujma pa vendar ne more enoznačno voditi v ustavitev postopka. Praviloma je stranki potrebno omogočiti meritorno odločitev o njenem zahtevku (glej primer ter Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, 1. knjiga, str. 711-713).
2. V primeru, da se je postopek začel po uradni dolžnosti, krije stroške za izvedenca predhodno organ (drugi odstavek 115. člena ZUP). Pri tem se ravna po 120. členu ZUP, in sicer po natančnejših določilih stroškov oz. povračila pričam, izvedencem in tolmačem po Pravilniku o stroških v upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 86/05). Strošek izvedenca je v skladu z določili 113. člena ZUP strošek, ki nastane organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka in gre v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V postopkih po uradni dolžnosti velja, da če se postopek konča za stranko ugodno, nosi stroške organ (glej sodba UPRS I U 235/2013 z dne 10. 9. 2013), če pa se je končal neugodno za stranko, ta nosi stroške, ker ji je organ zaradi protipravnega dejanja naložil obveznost (glej sodba UPRS II U 406/2014 z dne 9. 12. 2015). V primeru, ko se postopek ustavi, ker stranka ni ravnala protipravno, pa stroške krije organ (več o tem glej Kovač in Kerševan (ur.) prav tam, 1. knjiga, str. 696). Ni pa v postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, zaključek postopka oziroma uspeh edino merilo, ali stroške nosi stranka ali organ. Stroški namreč stranko bremenijo tudi, če se postopek za stranko sicer konča ugodno, a ga je povzročila s svojim protipravnim ravnanjem (npr. če je bilo v postopku ugotovljeno protipravno ravnanje stranke, pa ga je ta sanirala pred izdajo odločbe o odpravi nepravilnosti (inšpekcijski postopki); če je stranka po izvedbi postopka ugotavljanja stalnega prebivališča prijavila prebivališče na novem naslovu; če je v izvršilnem postopku stranka že sama izpolnila obveznost) (prav, tam, str. 697-698 in sodba UPRS IV U 210/2011 z dne 4. 9. 2012).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.