Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Udeležba stranskega udeleženca v obnovitvenem postopku in rok za meritorno odločitev v obnovitvenem postopku - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 8. 6. 2023
Status uporabnika: pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku/ drugo
Vprašanje:
Dne 31. 8. 2021 je organ na predlog predlagatelja izdal sklep o dovolitvi obnove postopka. V sklepu je bilo odločeno, da se obnova postopka dovoli v takem obsegu, da v postopku oseba A sodeluje kot stranski udeleženec oziroma se ji omogoči ta pravica. Postopek še ni stekel kljub posredovanju strankinega odvetnika, osebnemu posredovanju in obljubi, da bo A prejel vabilo oz. mu je bilo naknadno sporočeno, da je postopek v teku.
Kakšne so pravne možnosti A-ja, saj gre za neobičajno ne ukrepanje organa in zavlačevanje oz. neodzivnost.
Odgovor:
Obnova postopka je najpogosteje uporabljeno izredno pravno sredstvo po ZUP (260. in naslednji členi). Gre za nedevolutivno pravno sredstvo, ker se obnovitveni razlogi praviloma nanašajo na dejanski stan in postopkovne kršitve pri izdajatelju spornega akta. Obnova postopka je mogoča za postopek, ki je bil končan, če sta izpolnjena dva pogoja: izdana je bila že dokončna ali pravomočna odločba in izpolnjen je en izmed obnovitvenih razlogov po 260. členu ZUP (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).
Če uradna oseba ugotovi, da je lahko nekdo stranka ali stranski udeleženec v postopku, to pomeni, da mora uradna oseba te osebe pozvati, naj se postopka udeležijo (v skladu z 44. členom ZUP). Udeležba pa je odvisna od volje povabljenega, ali želi v postopku sodelovati ali ne. Slednje obravnava tudi primer 1 na tem portalu (Povabilo organa (ne)zainteresiranemu stranskemu udeležencu k udeležbi v postopku ali neposredna vključitev v postopek?).
Iz vprašanja je mogoče sklepati, da je obnovitveni razlog bil, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (skladno z 9. točko 1. odstavka 260. člena ZUP). Prav tako gre za situacijo, ko je stranka izvedela za obstoj odločbe, ko je rok za pritožbo minil, saj če bi to zvedela (prej), bi lahko zahtevo po svoji udeležbi uveljavljala že v pritožbenem postopku (229. člen ZUP) (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2006).
V primeru izpolnjenih obeh pogojev za obnovo postopka, organ izda sklep, s katerim dovoli obnovo postopka in v njem navede, katera dejanja in v kakšnem obsegu se bo postopek obnovil oziroma ponovil (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, 248 stran). Pri tem je zaradi obnovitvenega razloga ključno, da organ v obnovitvi postopka postopa v skladu z določbami ZUP in tudi razpiše potrebne ustne obravnave (154. – 163. člen ZUP) in na le-te povabi tudi stranskega udeleženca, predvsem če ta ni imel možnost sodelovati v prvotnem postopku.
ZUP ne določa točnega roka v katerem mora organ odločiti meritorno, po izdanem sklepu o dovolitvi obnove postopka. Za materialno odločanje v zadevi, ki je predmet obnove, se uporabijo materialni predpisi, ki so veljali ob izdaji prejšnje odločbe, vključno z morebitnimi roki, ki so eventualno predpisani v materialnem predpisu, za obnovo postopka (subsidiarna uporaba ZUP, 3. člena).Če teh določb materialni predpis ne vsebuje, se je organ v vsakem primeru dolžan ravnati po temeljnih načelih ZUP.
Ker je organ izdal sklep o obnovi postopka že leta 2021, bi lahko govorili o situaciji, podobni molku organa. Le-ta nastane, ko pristojni organ ne izda upravne odločbe o zahtevku stranke v zakonsko predpisanem roku (Jerovšek, Pritožba zaradi “molka organa”, 2002). V tem primeru ima stranka v skladu z 4. odstavkom 222. člena ZUP (222. člen ZUP) pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Ker je v obravnavanem primeru že bil izdan sklep o dovolitvi obnove, se je formalno ta postopek že začel (267. in 268. člen ZUP), vendar organ po izdanem sklepu ni izvedel naslednjih (potrebnih) procesnih dejanj v smeri meritorne odločitve, zato mu je mogoče le očitati predvsem v prvi vrsti kršitev temeljnega načela ekonomičnosti postopka.
Ker postopek traja že skoraj dve leti, ima stranski udeleženec možnost prijave na Upravno inšpekcijo. Namreč gre verjetno za neupravičen (neutemeljen) zastoj oz. neaktivnost organa pri procesnih aktivnostih (dejanj v postopku). Slednje pa pomeni kršitev temeljnih načel po ZUP-u, predvsem načela ekonomičnosti (14. člen ZUP), ki predvideva, da je postopek potrebno voditi hitro, s čim manjšo zamudo in čim manjšimi stroški. Upravna inšpekcija ima pristojnost, da pri organu preveri, ali je prišlo do kršitve ekonomičnosti, torej neaktivnost pri procesnih dejanjih v konkretnem postopku. Upravna inšpekcija po 307. členu ZUP nadzori izvajanje ZUP in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke. 307. f člen ZUPupravnemu inšpektorju nalaga, da o ugotovitvah upravnega nadzora napiše zapisnik, v katerem lahko predstojniku organa odredi, da v določenem roku odpravi nezakonitost oziroma izvede druge ukrepe. V konkretnem primeru bi verjetno, ob ugotovljenih dejstvih kršitve načela ekonomičnosti, upravna inšpekcija odredila, da predstojnik v smeri odprave ugotovljene nepravilnosti, sprejme ustrezen ukrep. To pa ja zagotovitev nadaljevanje (izvedba procesnih dejanj, kot. napr, vabilo strankam postopka na ustno obravnavo in razpis ustne obravnave).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.