Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Obličnost odločbe po področnem predpisu - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 31. 5. 2009, dopolnitev 21. 5. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Področni predpis določa, da mora biti odločba prvostopenjskega organa izdana na predpisanem obrazcu s samodejnim tiskom. Določena je torej formalna oblika odločbe. Toda resorno ministrstvo še ni pripravilo obrazca oz. informacijski sistem, ki je vzpostavljen za vse prvostopenjske organe, obličnosti te odločbe (še) ne podpira. Kaj naj stori organ v navedenem primeru v konkretnem postopku – ali naj izda odločbo brez upoštevanja formalne obličnosti po področnem predpisu ali počaka na ministrstvo, da bo zadevo uredilo, čeprav lahko od vložitve zahtevka stranke v konkretnem postopku mine več tednov in lahko s tem organ celo zapade v položaj molka organa?
Ali je dovoljeno popravljati s pravilnikom določene obrazce oz. jih prilagajati, če so očitno pomanjkljivi, posebej z vidika obveznih sestavin odločbe po ZUP (npr. nekateri obrazci ne vsebujejo »pravnega pouka«, kot določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 30/2023), ki je bil sprejet na podlagi Gradbenega zakona)?
Odgovor:
Če področni predpis določi obličnost drugače kot ZUP, mora organ glede na načelo subsidiarnosti, kot je to opredeljeno v 3. členu ZUP, nadrejenost področnega predpisa upoštevati tudi glede sestavin odločbe ali oblike v ožjem pomenu besede (npr. glede nujnosti izdaje odločbe na določenem obrazcu oz. z uporabo predlog v področnem informacijskem sistemu, v nadaljevanju IS). Spoštovanje področnega predpisa v tem smislu pomeni formalno zakonitost.
Toda taka formalna zahteva ne sme vplivati na pridobitev pravice stranke. Čakanje organa na formalizacijo oblikovne predloge odločbe, ki lahko traja več tednov, se lahko šteje za poseg v materialno zakonitost in je v nasprotju s temeljnim načelom varstva pravic strank. V opisanem primeru mora torej prvostopenjski organ v skladu z tretjim odstavkom 7. člena ZUP takoj po končanem ugotovitvenem in dokaznem postopku izdati odločbo, ki bo oblikovno (do priprave predloge v IS ministrstva) izdana kot klasična ("navadna") odločba po ZUP oz. UUP (Uredba o upravnem poslovanju, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) (torej spisana v Word dokumentu ali drugem informacijskem okolju s sestavinami po 210. členu ZUP, natisnjena na "navadnem" belem A4 listu papirja). Namreč, če ima organ na voljo več načinov, da opravi dejanja v upravnem postopku, mora odrediti taka dejanja, ki so za stranko lažja (bolj ugodna), čeprav so morda za organ težja (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 92).
Upravni organ je v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) dolžan postopati po veljavnih predpisih. Upravni organ nima pooblastil presojati, ali so posamezni predpisi na določenem področju medsebojno usklajeni ali ne (t. i. exceptio illegalis, je po Ustavi RS pridržan sodiščem). Vendar, kadar upravni organ ugotovi, da je podzakonski predpis v očitnem nasprotju z zakonom, posebej, če je v nasprotju s temeljnimi načeli upravnega postopka, potem bi glede na hierarhijo pravnih aktov imel podlago za uporabo višje pravne norme. Temeljna načela ZUP namreč predstavljajo obvezna, splošna, skupna pravila in minimalne standarde, ki jih mora upoštevati organ in hkrati predstavljajo minimalno procesno varstvo strank.
Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21) kot poseben zakon na področju graditve daje pooblastila resornemu ministru, da s podzakonskim predpisom predpiše podrobnejšo vsebino in obliko obrazcev tudi za nekatere odločbe. Izdajo odločbe na predpisanem obrazcu v določenih primerih dopušča tudi ZUP (četrti odstavek 214. člena ZUP in drugi odstavek 218. člena ZUP). Za takšne odločbe ZUP predpisuje le, da praviloma nimajo polne obrazložitve oz. sploh nimajo obrazložitve, pouka o pravnem sredstvu ne izključuje. Pouk o pravnem sredstvu je eden izmed sestavnih delov odločbe, ki ga predpisuje ZUP v 215. členu. S tem se namreč stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo oz. začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem (prvi odstavek 215. člena ZUP). Na ta način se upošteva tudi 7. člen ZUP, ki določa, da morajo organi pri svojem ravnanju strankam omogočiti, da čim lažje uveljavljajo svoje pravice. V primeru, da odločba sploh nima pouka ali če je pouk nepopoln, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe (peti odstavek 215. člena ZUP). V skladu z navedenim in zaradi uresničevanja temeljnega načela varstva pravic strank (7. člen ZUP) in temeljnega načela pravice do pritožbe (13. člen ZUP) ima upravni organ v takšnih primerih podlago za izdajo odločbe, kot jo določa ZUP.
Kadar upravni organ (upravna enota) pri izvrševanju svojih nalog naleti na določena neskladja, naj zaradi odprave teh neskladij in doslednega uresničevanja načela zakonitosti (153. člen Ustave RS), resorno ministrstvo oz. resornega ministra, ki je izdal pravilnik, čimprej opozori oz. ministrstvu poroča v smislu 50. člena Zakona o državni upravi.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.