Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Ugotavljanje pravnomočnosti pri reševanju zadev v IS – V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 17. 4. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Ali (in če da, kako) morebitno vložena tožba stranke vpliva na reševanje zadev v informacijskim sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva?
Odgovor:
Kdaj bo po izdaji odločbe postopek končan, je odvisno od tega ali bo stranka uporabila pravico do pritožbe ali ne. To je vezano na nastop dokončnosti, pravnomočnosti ter izvršljivosti odločbe. V upravnem postopku nastopa pravnomočnost postopoma. Odločba postane običajno najprej dokončna, nato pravnomočna, medtem ko postane izvršljiva z dokončnostjo, izjemoma tudi prej ali kasneje. Odločba postane dokončna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo (224. člen ZUP) – torej ni bila dovoljena po zakonu ali ni bila uporabljena/izčrpana. Institut pravnomočnosti pomeni trajnost, trdnost in nespremenljivost odločbe. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred upravnim sodiščem ali v drugem sodnem postopku (225. člen ZUP).
Uredba o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in novele) v drugem odstavku 59. člena (59. člen UUP) določa, da se upravne zadeve štejejo za rešene, ko je v zadevi pravnomočno odločeno. Iz navedenega izhaja, da je potrebno pri vodenju evidence dokumentarnega gradiva upoštevati določbe prvega odstavka 61. člena UUP, ki določa, da se pri poslovanju z zadevami uporabljajo pisarniške odredbe, ki se vnašajo v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju IS). Zato se v IS, ko je zoper odločbo dopusten upravni spor, označi stanje zadeve »ROKOVNIK« in, če IS to omogoča, se označi še dodatno stanje zadeve »vročeno, čaka se pravnomočnost.« Na ta način se po 61. členu UUP označujejo zadeve, v katerih je vročen pravni akt za rešitev zadeve, in organ čaka na potek roka za določitev pravnomočnosti. Po izteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, postane zadeva pravnomočna, zato se šele takrat lahko v IS označi zadeva kot »REŠENA«.
Če pa bi bil v zadevi sprožen upravni spor, pa upravni akt postane pravnomočen z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča stranki, saj je vročitev predpostavka oz. predpogoj za nastop pravnih učinkov (glej primer).
Organ mora pred potrditvijo pravnomočnosti in rešitvijo zadeve v IS nastop pravnomočnosti ugotoviti, kar v tem primeru stori s poizvedbo pri Upravnem sodišču.
Opozoriti je še na razmislek o ponovnem reaktiviranju zadev. Npr. če bi zadevo rešili pred ugotovljeno pravnomočnostjo, kasneje pa bi se izkazalo, da je bil v zadevi sprožen upravni spor, bi morali zadevo reaktivirati in jo premestiti v zbirko nerešenih zadev (šesti odstavek 71. člena UUP), nato pa jo po njeni rešitvi ponovno uvrstiti v tekočo zbirko (peti odstavek 71. člena UUP) in šele nato v stalno zbirko (glej 73. člen UUP). Torej se z reaktivacijo ponovno začne postopek hrambe od rešitve zadeve dalje, to pa vpliva na tek roka za izločitev, ki pa začne teči od datuma zadnje rešitve zadeve (glej 78. člen UUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.