Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Plačilo stroškov po spremembi področne zakonodaje
Datum odgovora: 02. 03. 2010, pregled 25. 11. 2022
Vprašanje:
Organ A je stranki z odločbo naložil nedenarno obveznost, ki jo mora izvršiti organ B (npr. zdravniški pregled). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa bi morala obveznost izpolniti v roku, ki bi ga določil organ B, najkasneje pa v 30 dneh od dokončnosti odločbe. Stroške bi stranka morala kriti sama, razen če bi se z izpolnitvijo obveznosti izkazalo, da razlog, zaradi katerega ji je bila naložena, ob naložitvi ni bil podan (npr. sum nezmožnosti vožnje). Slednje se je zgodilo v opisanem primeru, zato stranka zahteva povrnitev stroškov. V vmesnem času pa je prišlo do spremembe področne zakonodaje, v skladu s katero mora stroške v vsakem primeru kriti stranka sama. Organ B ni mogel izvršiti obveznosti pred to spremembo, saj stranke ni mogel povabiti, ker je dvakrat spremenila naslov svojega prebivališča. Ali je stranka upravičena do vračila stroškov?
Odgovor:
Pravila o tem, kdo bo na koncu postopka nosil stroške upravnega postopka, določajo 113., 114. in 117. člen ZUP. V 115. členu ZUP pa je opredeljeno, kdo predhodno (začasno) trpi stroške v času pred samim koncem postopka (pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka). Stroške, ki nastanejo posamezni stranki, trpi v vsakem primeru ta ista stranka (ne glede na to, ali je bil postopek začet na njeno zahtevo ali po uradni dolžnosti). Drugače je glede stroškov, ki nastanejo zaradi uvedenega postopka upravnemu organu. Načeloma je določeno, da stroške nosi stranka, ki je začela upravni postopek. V kolikor pa je postopek uveden po uradni dolžnosti, pa stroške organa trpi organ začasno sam, končno pa glede na izid postopka (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 375).
V tem primeru je treba najprej ugotoviti, kako plačilo stroškov v opisanih primerih urejajo prehodne določbe nove zakonodaje. Če nova zakonodaja tega ne ureja, je treba slediti obveznosti o plačilu stroškov, določeni v izreku odločbe. Če pa organ v odločbi o stroških ni posebej odločal, potem je treba upoštevati predpis, ki je veljal v času, ko je bila obveznost izpolnjena, saj so šele tedaj nastali stroški, ki jih je treba plačati.
Ob tem pa je pomembno, da postopanju organa v tem primeru ne moremo očitati nezakonitosti (tako glede vsebinske odločitve, kot tudi roka odločanja), saj je do kasnejše izpolnitve obveznosti prišlo zato, ker stranka organa o spremembi svojega prebivališča ni obveščala, čeprav bi ga morala (96. člen ZUP) – dejstvo, da organ razpolaga z dostopom do uradne evidence o tem podatku, pri tem ne igra nobene vloge.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.