Vročanje po področnem zakonu

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Vročanje po področnem zakonu, primer ZP-1

Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 26. 11. 2022


Vprašanje:

Kako poteka postopek vročanja, ki ga področni zakon, ki sicer določa smiselno uporabo ZUP, za posamezne postopkovne institute uredi drugače kot ZUP? Komu se vroči akt, če npr. v prekrškovnem postopku področni zakon določa, da se akt (npr. odločba o prekršku) vroči zagovorniku stranke (kršitelja) in tudi kršitelju, čeprav ZUP v takšnem primeru določa le vročitev zastopniku, ne pa tudi stranki

Odgovor:

Področni zakon lahko posamezna postopkovna vprašanja uredi drugače kot ZUP, kadar je to zaradi specifičnosti področja potrebno. V primeru, da je za določeno upravno zadevo predpisan posebni upravni postopek, organ po pravilu nadrejenosti področnih predpisov nad splošnim ravna po določbah področnega zakona, ki ureja posebni upravni postopek.

Poleg tega včasih v neupravnih zadevah velja ZUP (le), če področni zakon tako določi, tedaj se ZUP uporabi smiselno oz. v kontekstu tega matičnega zakona.

V navedenem primeru področni zakon Zakon o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/2003 in novele) ureja vročanje drugače kot ZUP. ZP-1 je torej na področju vročanja aktov stranki (v konkretnem primeru kršitelju) v razmerju do ZUP nadrejen oz. specialen (lex specialis), saj določene postopkovne institute ureja drugače, glede na potrebe področja prekrškov. Akti se v prekrškovnem postopku zato ne vročajo po pravilih ZUP, ampak po ZP-1.

Skladno z 59. in 59.a členom ZP-1 se akt (npr. odločba o prekršku) vroči kršitelju in tudi drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo, tj. zakonitemu zastopniku oz. zagovorniku kršitelja ter lastniku odvzetih predmetov. Enako velja tudi za pisno sodbo po 140. členu ZP-1 (več o tem v Čas (ur.), ZP-1 s komentarjem, GV Lexpera, 2018). Vročanje izključno po zastopniku v prekrškovnem postopku pride v poštev samo takrat, kadar se vroča pisanja staršem mladoletnega kršitelja in zastopniku pravne osebe, saj mladoletnik in pravna oseba nimata opravilne sposobnosti (46. člen ZUP, 47. člen ZUP in 48. člen ZUP).


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...