Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Ugotavljanje dejanskega stanja v vsebinsko enakih upravnih postopkih, a z izvajanjem različnih dokazov
Datum odgovora: 10. 1. 2014
Status: v delu / v usklajevanju z mentorjem / končano / v preverjanju na MJU / končano MJU
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku
Vprašanje:
Prvotno vprašanje: „Konkurenca” dokazil: Upravne enote pri odobritvi pravnega posla po ZKZ v primeru, da gre za zemljišča, ki so po prostorskih aktih kmetijska zemljišča, po podatkih zemljiškega katastra pa po dejanski rabi stavbna, v konkurenci dokazil upoštevajo podatke o dejanski rabi. Ob tem upoštevajo sodbo Upravnega sodišča U 921/2004-26 iz leta 2005. Nekatere UE kljub tej sodbi, za površine kjer stoji objekt zahtevajo gradbeno dovoljenje, saj so v katastrskih podatkih zajete tudi črne gradnje. V skladu z ZEN, GURS evidentira dejansko stanje v prostoru ne glede na pravno formalna stanja. Torej, ne ugotavlja, ali je bil objekt zgrajen s potrebnimi dovoljenji. Kateri potek posebnega ugotovitvenega postopka je v zapisanem pravilen?
Pri vodenju vsebinsko enakih upravnih postopkov dva upravna organa različno vodita posebni ugotovitveni postopek oziroma različno izvajata postopek dokazovanja (izvajata in upoštevate različne dokaze), zato se postavlja vprašanje, ali je slednje pravilno oziroma zakonito?
Odgovor:
Upravni akt, ki ga po končanem ugotovitvenem postopku izda upravni organ, mora temeljiti na predpisu, njegova uporaba pa na objektivni resnici, dokazovanje kot dejavnost, ki obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov oziroma presojo verodostojnosti pridobljenega dokaza, pa predstavlja podlago za ugotovitev določenega dejstva ter uporabo tistih dokazov, ki jih uradna oseba šteje za neizpodbojne pri sprejemu odločitve v upravni zadevi (več v komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP); Jerovšek et al, komentar k 164. členu).
V ugotovitvenem postopku organ izvaja dokaze oziroma ugotavlja dejstva in okoliščine, ki omogočajo presojo o dejanskem stanju. O tem, katera dejstva je potrebno izvestiin jih nato tudi šteti za dokazana, pa je v domeni presoje uradne osebe, pooblaščene za vodenje upravnega postopka in njenega lastnega prepričanja, ki temelji na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej (10. člen ZUP). Presoja dokazov namreč predstavlja način izvajanja načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki obvezuje organ, da pri ugotavljanju dejstev išče nedvoumno resnično stanje stvari, na katerega bo nato uporabil materialni predpis. Kajti le predpis je tisi, ki določa dejstva in okoliščine, ki morajo biti podane, da bi stranka lahko uveljavila pravico ali pravno korist, oziroma, da bi ji bila lahko naložena obveznost. Organ, ki vodi upravni postopek, pa mora zato ugotoviti vse pomembne okoliščine in dejstva, med postopkom mora ves čas ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih in odredi izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to za razjasnitev stvari pomembno.
Cilj presoje dokazov, kot procesa zbiranja, vrednotenja in razvrščanja dokazov glede na njihovo dokazno moč oziroma njihovo vrednost, pa je prepričati uradno osebo, ki vodi ugotovitveni postopek, o resničnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Kateri dokazi so tisti, ki imajo v konkretni stvari večjo dokazno moč, pa je, kot že omenjeno, izključno stvar subjektivne presoje uradne osebe in njene samostojnosti, katera izhaja iz temeljnega načela samostojnosti pri odločanju (12. člen ZUP). Resda je potrebno postopek dokazovanja voditi in izvajati dokaze v okvirih, ki jih nalaga materialni predpis ter vsekakor ob upoštevanju načela ekonomičnosti (14. člen ZUP), vendar pa tudi materialni predpis uradni osebi ne bo podal navodil o tem, katere okoliščine ali zbrane dokaze naj šteje za relevantne, resnične oziroma katere ne. Prosta presoja dokazov vsekakor ne sme biti samovoljna, vendar pa lahko uradna oseba samo s pomočjo nje pride do prepričljive in logične presoje, katero dejstvo je treba vzeti za dokazano in resnično, oziroma katero ne.
Glede na to, da je podlaga za izvedbo dokazov v upravnem postopku, materialni predpis, načelom naj ne bi v praksi prihajalo do močno odstopajočih si ugotovitvenih postopkov (vključno z izvedbo dokazov) v vsebinsko enakih zadevah, vendar pa je, upoštevaje načela proste presoje dokazov, presoja vendarle na strani uradne osebe, ki postopek vodi, in zatorej, v kolikor je v obrazložitvi odločbe ustrezno opredeljena in izvedba dokazov obrazložena, tudi pravilna in zakonita.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.