Upravna zadeva v odvisnosti od subjektivne presoje potencialne stranke

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Upravna zadeva v odvisnosti od subjektivne presoje potencialne stranke

Datum odgovora: 30. 5. 2011

Vprašanje:

V upravni zadevi se postavi vprašnje, ali po področnem predpisu obstaja določena obveznost ali ne. Kako naj postopa upravni organ, če je vprašanje obstoja obveznosti odvisno od subjektivne presoje potencialne stranke (npr. odstranitev odpadkov, če jih lastnik opredeli kot take)? Kako naj v takem primeru ravna upravni organ, če meni, da za reševanje zadeve ni pristojen? Ali je potreben delni odstop na pristojne upravne organe?

Odgovor:

Preden je izdana odločba v upravnem postopku, je treba zbrati vsa potrebna dejstva in dokaze v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP). Po ZUP se praviloma dokazuje vsa relevantna dejstva, razen splošno znanih dejstev, veljavnih predpisov državnega prava ter pravnih domnev in fikcij. Vsaj dejstva in dokaze, ki so pomembna za odločitev v zadevi, ugotavlja predvsem uradna oseba sama ali s pomočjo izvedenca (gl. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 153). Področni zakon pa lahko določi, da je obstoj določenega dejstva odvisen od subjektivne presoje posameznika (npr. lastnik sam opredeli, ali je lastnina na njegovi parceli odpadek ali ne glede na peto točko 3. člena Zakona o varstvu okolja; ZVO-1, Ur.l.RS, št. 41/2004 in novele). V takem primeru gre za upravno zadevo, s tem pa pristojnost organa, le glede na kvalifikacijo zadeve, kot jo opredeli potencialni zavezanec. Če zavezanec opredeli, da lastnina ni odpadek, ni zavezanec, razen v primeru zaščite javnega interesa, kjer lahko v skladu s 14. členom omenjenega zakona za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja državljanke ali državljani kot posameznice ali posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije pred sodiščem zahtevajo, da zavezanec posega v okolje ustavi poseg, če bi ta povzročil ali povzroča čezmerno obremenitev okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, ali da se mu prepove začeti izvajanje posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil takšne posledice. Prav tako je za varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja pristojen varuh človekovih pravic. Torej, v primeru, ko področni zakon prepušča (potencialnemu) zavezancu subjektivno presojo glede obveznosti, je od te odvisen tudi obstoj upravne zadeve, razen v primeru varovanja javnega interesa, kjer pa postopek začne organ po uradni dolžnosti na podlagi pobude državljanov oziroma organizacij njemu ali celo po sodni odredbi glede na področni zakon.

Organ mora v vseh upravnih postopkih, ne glede na to ali se začnejo na zahtevo stranke, ali po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je (stvarno in krajevno) pristojen za odločanje o upravni zadevi.Stvarno pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah določajo področni predpisi (prvi odstavek 15. člena ZUP). Če organ tekom postopka ugotovi, da zadeva ne sodi v njegovo stvarno pristojnost, organ ne sme nadaljevati z vodenjem zadeve, saj velja prepoved prevzema pristojnosti (18. člen ZUP), temveč celotno zadevo odstopi pristojnemu organu.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...