Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Sprememba ali dopolnitev zahtevka med postopkom na drugi stopnji
Datum odgovora: 29. 6. 2011
Vprašanje:
Ali lahko pritožbeni organ vrne zadevo v ponovni postopek, ker je aktivna stranka, vložnik zahtevka, spremenila zahtevek ali pa je dopolnila zahtevo po izdaji odločbe prve stopnje (v pritožbenem postopku)?
Odgovor:
Dejansko stanje, na katero stranka opira svoj zahtevek, mora navesti natančno, po resnici in določno že v postopku pred izdajo odločbe na prvi stopnji in za svoje navedbe predložiti oziroma ponuditi tudi dokaze (140. člen ZUP). Z izdajo te odločbe pa stranka ni v celoti prekludirana pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. V pritožbi lahko navede tudi nova dejstva in predlaga nove dokaze ter z njimi izpodbija popolnost oziroma pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Ko se stranka sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati. Hkrati pa mora stranka obrazložiti, zakaj novih dejstev in dokazov ni navedla oziroma predlagala že prej v postopku na prvi stopnji (drugi odstavek 238. člena ZUP). Če pritožba glede tega ni obrazložena, mora organ pozvati pritožnika, naj odpravi to pomanjkljivost, če pa stranka tega ne obrazloži in ne opraviči, se predlagana dejstva in dokazi ne morejo upoštevati, stranka je prekludirana. Nova dejstva in nove dokaze lahko torej upošteva pritožbeni organ pri svojem odločanju kot pritožbene razloge samo tedaj, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 474).
Stranka pa lahko razširi postavljeni zahtevek ali postavi namesto prejšnjega zahtevka drug zahtevek le do odločbe na prvi stopnji (prvi odstavek 133. člena ZUP). Če stranka šele v pritožbi zoper odločbo prve stopnje zahteva, naj se ji namesto prej zahtevane pravice prizna druga pravica, tedaj organ druge stopnje ne more odločiti o spremenjenem zahtevku, ker gre za nov zahtevek, ki je bil postavljen šele v fazi pritožbe. Namen pritožbenega postopka je namreč preizkus zakonite odločitve organa prve stopnje glede na zahtevo, dejstva in pravo v času prvostopenjskega odločanja. V takšnem primeru mora organ druge stopnje rešiti zadevo in odločiti o pritožbi neodvisno od novega zahtevka, vendar pa bo pri tem opozoril organ prve stopnje na spremenjen zahtevek zaradi izdaje posebne odločbe (Sodba Zveznega vrhovnega sodišča z dne 26. 1. 1963, Už 129/63, po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 476). Sprememba zahtevka torej po izdaji odločbe prve stopnje ni dopustna, stranka lahko vloži le umik prvotne zahteve (še vse do izdaje akta druge stopnje) in vloži novo zahtevo.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.