Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Upravna izvršba zoper tujca
Datum odgovora: 14. 3. 2011
Vprašanje:
Upravni organ (npr. inšpektorat) je tujemu državljanu vročil sklep o plačilu stroškov, ki pa ga v danem roku ni plačal. Kako poteka postopek upravne izvršbe pri tujcih?
Odgovor:
Upravna izvršba pomeni izvršitev denarnih ali nedenarnih obveznosti iz odločbe, ki se opravi zavezancu, če ta v danem roku ne ravna v skladu z odločbo ali sklepom. Izvršba se izvede v zvezi z aktom, ki je bil izdan po uradni dolžnosti, najkasneje v 30 dneh od izvršljivosti, saj je izpolnitev obveznosti, tudi plačilo stroškov, v javnem interesu.
Drugi odstavek 291. člena ZUP določa, kako se opravi upravna izvršba, za katero je pristojen kakšen drug organ, ne izdajatelj izvršilnega naslova. Pri tem je pomembno, da gre pri sklepu o stroških za denarno obveznost.
V Republiki Sloveniji od 1. 1. 2010 izvršbe za nedavčne denarne obveznosti izvaja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS) v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (Ur. l. RS, št. 40/2009). V tem primeru torej upravni organ, ki je izdal sklep o stroških, pošlje predlog za uvedbo izvršilnega postopka skupaj s potrdilom o izvršljivosti sklepa na CURS, le-ta pa postopa po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 in novele), izda sklep o izvršbi in vodi postopek izterjave.
Ne ZUP, ne kateri drug področni zakon posebej ne obravnavajo postopka upravne izvršbe, če in ko je dolžnik tujec, zato v tem primeru upravni organ prične postopek, kot bi veljalo za kateregakoli dolžnika. Da je dolžnik tujec, lahko v teku postopka izdaje sklepa in izterjave vpliva le na način vročanja (npr. s povratnico z oznako AR oz. ob neznanem bivališču z javnim naznanilom), pri čemer je pravilna vročitev pogoj za nastanek pravnih učinkov akta in nastop izvršljivosti. Izvršbe torej ni mogoče voditi, če vročitev ni opravljena (brez bistvenih napak).
Izterjava oziroma izvršba zoper tujega državljana pa je določena le v ZDavP-2 v delu, ki opredeljuje medsebojno upravno pomoč med državami članicami EU pri izterjavi davkov (tudi stroškov postopka) in izmenjavi podatkov, a le če vrednost dolga presega 1.500 EUR. Vendar je potrebno upoštevati, da gre pri tem za davčne organe ene države, ki vodijo postopke izterjave v korist druge države, če izvršba ne uspe v državi izdaje izvršilnega naslova. Torej - če bi tujec ne plačal dolžnih stroškov in bi ta znesek presegal limitno vsoto, bi lahko davčni organ RS zaprosil za pomoč davčni organ matične države tega tujca (če je iz članice EU) in bi tamkajšnji davčni organ npr. iz premoženja tujca v njegovi državi izterjal dolg v korist RS.
Upravni organ kot izdajatelj sklepa o stroških torej v tem primeru pisno pošlje predlog za uvedbo izvršilnega postopka na CURS, pri čemer za ta organ ni pomembno, da je dolžnik tujec; ravna enako kot bi v primeru, če je dolžnik državljan RS. CURS mora v nadaljevanju izdati sklep o izvršbi in izterjati dolg, če je seveda to možno (če ima tujec pri nas sredstva ali premoženje oz. prek pomoči kolegov iz druge države v svoji državi, če je dolg dovolj visok).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.