Upravna zadeva v odvisnosti od subjektivne presoje potencialne stranke

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Upravna zadeva v odvisnosti od subjektivne presoje potencialne stranke

Datum odgovora: 30. 5. 2011

Vprašanje:

V upravni zadevi se postavi vpraašnje, ali po področnem predpisu obstaja določena obveznost ali ne. Kako naj postopa upravni organ, če je vprašanje obstoja obveznosti odvisno od subjektivne presoje potencialne stranke (npr. odstranitev odpadkov, če jih lastnik opredeli kot take)? Kako naj v takem primeru ravna upravni organ, če meni, da za reševanje zadeve ni pristojen? Ali je potreben delni odstop na pristojne upravne organe?

Odgovor:

Preden je izdana odločba v upravnem postopku, je treba zbrati vsa potrebna dejstva in dokaze. Po ZUP se praviloma dokazuje vsa relevantna dejstva, razen splošno znanih dejstev, veljavnih predpisov državnega prava ter pravnih domnev in fikcij. Vsaj dejstva in dokaze, ki so pomembna za odločitev v zadevi, ugotavlja predvsem uradna oseba sama ali s pomočjo izvedenca (gl. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 153). Področni zakon pa lahko določi, da je obstoj določenega dejstva odvisen od subjektivne presoje posameznika (npr. lastnik sam opredeli, ali so smeti na njegovi parceli odpadki ali ne - gl. npr. peto točko 3. člena Zakona o varstvu okolja; ZVO-1, Ur.l.RS, št. 41/2004 in novele). V takem primeru gre za upravno zadevo, s tem pa pristojnost organa, le glede na kvalifikacijo zadeve kot jo opredeli potencialni zavezanec, sicer pa ne.

Organ mora v vseh upravnih postopkih, ne glede na to ali se začnejo na zahtevo stranke, ali po uradni dolžnosti (kot v obravnavanem primeru) ugotoviti, ali je (stvarno in krajevno) pristojen za odločanje o upravni zadevi.Stvarno pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah določajo področni predpisi (prvi odstavek 15. člena ZUP). Če organ tekom postopka ugotovi, da zadeva ne sodi v njegovo stvarno pristojnost, organ ne sme nadaljevati z vodenjem zadeve, saj velja prepoved prevzema pristojnosti (18. člen ZUP), temveč celotno zadevo odstopi pristojnemu organu. Prvi organ mora tako celotno spisovno dokumentacijo posredovati drugemu organu, ki je pristojen za zadevo. Šele s tem, ko mu je posredovana celotna dokumentacija, drugi organ lahko presodi, ali je potrebno ukrepanje in ali je zadeva res v njegovi pristojnosti. Če prvi organ meni, da zadeva ne sodi v celoti v njegovo pristojnost, temveč zgolj delno, ravna po področnem predpisu (npr. odstopi zadevo v delu, v katerem ni pristojen).

<span />

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...