Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Obseg skrbništva poslovno omejeni sposobni osebi
Datum odgovora: 14. 3. 2011
Vprašanje:
Kako postopati v primerih, ko gre za polnoletno osebo, ki je omejeno poslovno sposobna in ji je postavljen skrbnik za poseben primer (npr. pooblaščen za urejanje finančnih zadev), med slednje pa ni navedeno vodenje drugih upravnih postopkov? Ali mora skrbnik priložiti posebno odločbo centra za socialno delo tudi za te postopke oziroma ali pa zadostuje pred upravnim organom le pooblastilo, podpisano s strani omejeno poslovno sposobne osebe oz. lahko ta sama ureja določene zadeve?
Odgovor:
Drugi odstavek 46. člena ZUP določa, da je polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, procesno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Obseg omejitve poslovne sposobnosti je odvisen od intenzitete okoliščin, ki so podlaga za omejitev poslovne sposobnosti in njihovega vpliva na razsodnost osebe oz. zmožnost razumeti pomen svojih dejanj. Glede pravnih poslov, ki jih sme poslovno omejeno sposobna oseba sklepati brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika, lahko oseba tudi samostojno opravlja procesna dejanja v postopku.
Glede ostalih poslov, ki jih lahko sklepa le z dovoljenjem zakonitega zastopnika, je taka oseba procesno nesposobna – procesna dejanja lahko opravijo le preko zakonitega zastopnika (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 193).
Ko govorimo o odvzemu poslovne sposobnosti, postavitvijo zastopnika ali skrbnika moramo biti pozorni. Določba o začasnem zastopniku je urejena v 51. členu ZUP, medtem ko so določbe o skrbništvu urejene v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). Po določbah ZZZDR, center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) imenuje skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil (186. člen ZZZDR). 206. člen ZZZDR določa, da CSD z upravno odločbo postavi skrbnika osebam, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Skladno z 208. členom ZZZDR je z odločbo sodišča osebi lahko popolno odvzeta poslovna sposobnost, lahko pa tudi le delno, kar pomeni, da lahko po potrebi določi katere posle sme oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost opravljati samostojno in brez odobritve.
CSD lahko postavi skrbnika samo za del poslov (npr. urejanje finančnih zadev). 211. člen ZZZDR pa določa, da CSD postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Skrbnik za posebne primere po ZZZDR, je oblika zakonitega zastopnika, ki pripada strankam, ki so neznane ali je njihovo prebivališče neznano.
V dvomu se zaradi teže posega v opravilno sposobnost stranke šteje, da je skrbnik postavljen za ožji del poslovanja, torej ne za dejanja in posle, ki niso jasno označeni kot obseg skrbništva (in s tem odvzema sposobnosti stranki). Šteje se, da jih lahko opravlja le stranka oziroma z njene strani pooblaščena oseba (ne pa skrbnik v imenu stranke). V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka, kar je razlog za pritožbo in odpravo izdane odločbe, ker osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka v postopku, ta možnost ni bila dana, ali pa jo je zastopal nekdo drug, ki ne bi mogel biti stranka (druga točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V povezavi s konkretnim primerom se torej razume, da je bilo z odločbo CSD osebi z omejeno poslovno sposobnostjo odvzeta le delna poslovna sposobnost (npr. za urejanje finančnih zadev), zato je potrebno postopati skladno z 46. členom ZUP. Seveda pa ima stranka v postopku možnost postaviti tudi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopkih pred organom (53. člen ZUP).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.