Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Uvedba in nadaljevanje postopka pri (denarni) pravici, ne/vezani na osebo stranke, če je stranka umrla
Datum odgovora: 14. 10. 2009
Vprašanje:
Pri vodenju upravnih postopkov kot pristojni organ (konkretno Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZZZS) po določbah ZUP postopek, če stranka med njim umre, ne ustavimo, ker gre (denimo pri povračilu stroškov zdravljenja) za predmet odločanja, pravico, ki ni vezana osebno na stranko. V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUP, organ v primeru, ko stranka, ki je že vložila zahtevo (npr. za povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini), še pred odločitvijo umre, pozove pravne naslednike, da nadaljujejo s postopkom. Ko pa stranka umre in sama še ni vložila zahteve, pa njegovi pravni nasledniki postopka ne morejo začeti, saj so te pravice (iz zdravstvenega zavarovanja) neprenosljive osebne pravice (po smrti stranke ni mogoče začeti postopka v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki so se nanašale nanjo). Ali morda lahko začne postopek kot stranka tudi oseba, ki je dedič po področnih predpisih aktivno legitimiranega upravičenca (zavarovanec)?
Odgovor:
Na podlagi prvega odstavka 50. člena ZUP, ki določa ustavitev oz. prekinitev postopka glede na ne/prenosljivost predmeta odločanja (pravice) na pravne naslednike, velja, da se kljub smrti stranke po uvedbi in pred zaključkom postopka ta nadaljuje, če je stranka vložila zahtevo za uveljavitev pravice, ki je zaradi svoje (npr. premoženjske) narave dedljiva.
Stališča o tem, ali lahko temeljni zahtevek vloži že po smrti stranke dedič, so različna. Po ZUP ni videti pravne podlage za tako aktivno legitimacijo, torej velja, če področna zakonodaja ne določa drugače, da se zahteva pravnega naslednika zavrže kot dana s strani neupravičene osebe (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, prim. Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku, revija Javna uprava, 2009, kjer je na primeru pravice do odškodnine azbestnih bolnikov prikazano, da je zaradi osebne prizadetosti upravičencev ta pravica vezana le na osebo, zato je nujno osebno sodelovanje te osebe od vložitve zahtevka do končne vročitve odločbe o (ne)priznanju pravice). Nekateri pa menijo, da gre tudi v primeru smrti stranke pri osebno vezani pravici, če je kot denarna dedljiva, za isto pravico, in zato v postopku prenosljiv položaj stranke na drugo osebo - pravnega naslednika. V vsakem primeru je potrebno najprej v materialnem predpisu ugotoviti, kakšna je narava omenjene pravice in katere osebe so oz. niso nosilci le te (torej tudi postopkovno v položaju stranke).
Prav za področje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja velja po stališču Butale, nekdanjega namestnika varuha človekovih pravic (gl. Kako so v zdravstvenih zavodih zagotovljene pravice bolnikov, 2001), da umrli bolnik svojih pravic (npr. v primeru nestrokovnega zdravljenja) sam pač ne more uveljavljati. Najbolj logično in naravno nadaljevanje pravnega razmerja zdravljenja je zato, da tozadevne zahtevke, pa čeprav zgolj zaradi zadoščenja, uveljavljajo njegovi bližnji sorodniki. Načela zaupnosti in zasebnosti v povezavi s pravicami bolnika ni mogoče razumeti tako, da bi po njegovi smrti najbližjim sorodnikom to pravico odklonili. Pravice in pravni interes bolnika po njegovi smrti najbolje in z največjim upravičenjem zastopajo prav njegovi bližnji.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.