Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Izjava na zapisnik in pravica osebe, da odkloni pričanje
Datum odgovora: 31. 5. 2009
Vprašanje:
Ali je organ dolžan vsako osebo, ki je vabljena kot priča ali stranka, opozoriti, da lahko odkloni odgovarjanje na vprašanja? Ali se podaja izjave na zapisnik šteje kot zaslišanje? Ali se lahko nezakonito pridobljene dokaze upošteva v upravnem postopku?
Odgovor:
Po tretjem odstavku 185. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi postopek, pričo vedno predhodno poučiti, kdaj ji ni potrebno pričati oziroma na katera vprašanja lahko odreče odgovor (183. člen ZUP), vse pa se zapiše v zapisnik o ustni obravnavi. Drugače pa velja glede zaslišanja stranke. Stranka namreč ne sme zavrniti odgovorov na vprašanja, saj je dolžna vseskozi govoriti resnico, četudi njej v breme (11. člen ZUP). V nasprotnem primeru se lahko po 260. členu ZUP postopek obnovi, če je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Vsako »zaslišanje« ali »podaja izjave na zapisnik« je v primeru, da gre za pričanje, zaslišanje prič, ne glede na razmerje priče do stranke, zato je potrebno obvezno razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP). Na vsako zaslišanje prič je potrebno povabiti tudi stranko in ji s tem omogočiti, da se brani in izpodbija navedbe priče. Če organ tega ne stori, krši temeljno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in stori absolutno bistveno napako (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V zvezi z vprašanjem, ali organ sme oziroma mora upoštevati nezakonito pridobljen dokaz za odločitev o zadevi, sta teorija in sodna praksa neenotni, vendar je večinsko stališče, da prevlada v upravnem postopku predvsem načelo materialne resnice (8. člen ZUP), zato se upošteva tudi nezakonite dokaze, v primeru, da so že pridobljeni.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.