Ravnanje organa z vlogo za katero ni pristojen

Iz Upravna Svetovalnica

Redakcija dne 15:32, 8. december 2010 od Mitjad (Pogovor/komentar | prispevki) (Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---")
Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Ravnanje organa z vlogo za katero ni pristojen

Datum odgovora: 11. 12. 2009

---Izvirnik:Ravnanje organa z vlogo za katero ni pristojen


Vprašanje:

Četrti odstavek 65. člena ZUP določa, da v primeru, ko organ dobi po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, katero ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oz. sodišču. Šesti odstavek 65. člena ZUP pa določa, da če gre za zadevo, ki ni upravna, organ ravna po 129. členu ZUP. Po katerem odstavku 65. člena ZUP mora upravni organ ravnati v primeru, ko dobi zadevo, ki sodi v pristojnost sodišča, po četrtem ali šestem ter v čem se četrti in šesti odstavek 65. člena ZUP razlikujeta?

Odgovor:

V primeru, ko upravni organ prejme vlogo na način kot določa četrti odstavek 65. člena ZUP (po pošti, brzojavno ali po elektronski poti), mora nepristojni organ z vlogo ravnati na enega od naslednjih dveh načinov: če ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je pristojen (zaradi česar morajo uradne osebe oz. organi poznati pristojnost vseh organov), jo mora brez odlašanja poslati pristojnemu organu oz. sodišču in to sporočiti stranki (sodba VS RS U 835/95). Če pa organ ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti in ga takoj pošlje stranki. Zakon določa, da sme organ zavreči vlogo šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen (sodba VS RS 1604/96) (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 247).

Nadalje šesti odstavek 65. člena ZUP določa, da organ, ko vsebinsko preizkusi vlogo glede zahtevka v njej in ugotovi, da ne gre za upravno zadevo, vlogo zavrže po prvem odstavku 129. člena ZUP. Iz zgoraj navedene ureditve ZUP izhaja kolizija posameznih določb, tj. četrtega odstavka 65. člena ZUP, šestega odstavka 65. člena ZUP ter prve točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Kljub argumentu nekaterih pravnih teoretikov, da organ ravna v skladu s šestim odstavkom 65. člena ZUP le v primeru, ko gre za vlogo, iz katere vsebine izhaja zahteva za izvedbo upravnega postopka v zadevi, ki ne sodi v upravno pristojnost, v vseh ostalih primerih pa ravna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZUP, če le lahko ugotovi, katero sodišče je za zadevo pristojno (tako na primer Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 240), vseeno velja upoštevati temeljna načela upravnega postopka, kot osnovno vodilo pri razlagi posameznih določb ZUP ter se postaviti na stališče, da mora organ v skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) izbrati v posameznem konkretnem primeru tisto ravnanje, ki je za stranko ugodnejše, tj. odstop vloge pristojnemu sodišču z dopisom tudi v primeru, ko ne gre za upravne zadeve, seveda pod pogojem, da organ lahko razbere, katero sodišče je za zadevo pristojno.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...