Možnost in posledice podaljšanja instrukcijskega roka

Iz Upravna Svetovalnica

Redakcija dne 17:57, 3. oktober 2009 od Mitjad (Pogovor/komentar | prispevki) (Text replace - "<br> ''Upravna " to "<br> ''Upravna ")
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

Zadeva: Možnost in posledice podaljšanja instrukcijskega roka

Datum odgovora: 31. 5. 2009

SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:Izvirnik:Možnost in posledice podaljšanja instrukcijskega roka

Vprašanje:

V skladu z določili 251. člena ZUP mora organ prve stopnje v ponovnem postopku odločanja odločiti v roku 30 dni od prejema zadeve. Postavlja se vprašanje, kako je v primeru, ko mora stranka v ponovnem postopku zaradi ugotovitve pravega dejanskega stanja predložiti nove dokaze, ki pa jih ne more pridobiti v tako kratkem roku. Ali lahko organ zavrne strankino prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokaza iz razloga, da mora odločiti v 30-dnevnem roku; kakšne so posledice kršitve omenjenega roka?

Odgovor:

Tridesetdnevni rok za odločitev, ki izhaja iz 251. člena ZUP, je bil določen v razmerju sistema do stranke, v smislu, da se zavaruje stranko pred zavlačevanjem postopka. Organ strankine prošnje za podaljšanje roka ne sme zavrniti, saj bi bilo takšno ravnanje nezakonito in v nasprotju z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Posledice kršitve tridesetdnevnega roka urejata 18. člen ZUP in 222. člen ZUP, ko govorita o tako imenovanem institutu molka organa. Tridesetdnevni rok za izdajo odločbe je le instrukcijski, saj pravimo, da daje navodilo, v kakšnem roku izdati odločbo, ter v primeru zamude za organ in stranko načeloma ne nastanejo škodljive posledice (Androjna in Kerševan, Upravni proces, 2006, str. 243). V primeru, da ne bo prišlo do pritožbe zaradi molka organa, bo pač prvostopenjski organ odločil kasneje (čim prej, ko je možno), v primeru pritožbe zaradi molka prve stopnje pa bo o zadevi lahko odločil drugostopenjski organ.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...