Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta
Datum odgovora: 17. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo, s katero se je odrekla materialni pravici (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?
Odgovor:
Upravni postopek se lahko, kakor to določa 125. člen ZUP, začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke. Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje (127. člen ZUP), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi primer).
V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek 134. člen ZUP določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, ">svojo zahtevo umakne (glej tudi primer). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019) ali področnem zakonu.
Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa 135. člen ZUP. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).
Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka 135. člena ZUP izdati pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).
V danem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena Zakona o tujcih), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik zahtevka za odrek, ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se postopek ustavi s sklepom.
V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.