Dopustnost in veljavnost osebnega elektronskega vročanja na službene (osebne) naslove javnih uslužbencev

Iz Upravna Svetovalnica

Redakcija dne 10:54, 24. junij 2014 od Mitjad (Pogovor/komentar | prispevki) (- prestavitev Upravna-svetovalnica:Dopustnost in veljavnost osebnega elektronskega vročanja na službene (osebne) naslove javnih uslužbencev na [[Dopustnost in veljavnost osebnega elektronskega vročanja na službene (osebne) naslove javnih uslužbe)
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

 

Zadeva: Dopustnost in veljavnost osebnega elektronskega vročanja na službene (osebne) naslove javnih uslužbencev

Datum odgovora: 18. 1. 2014

Status: v delu / v usklajevanju z mentorjem / končano / v preverjanju na MJU / končano MJU

Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Ali je dovoljeno in veljavno dokumente (npr. upravne odločbe) vročati po elektronski pošti, konkretno na službene (osebne) naslove javnih uslužbencev v okviru centralno informacijsko komunikacijskega sistema državnih organov?

Odgovor:

Osebno vročanje po elektronski poti je dopustno v skladu z omejitvami, ki jih predpisuje 86. člen ZUP in izvedeni predpisi - zlasti UUP (glej 173. člen UUP, 174. člen UUP), iz katerih je razvidno, da se vročitev po elektronski poti opravlja v varni elektronski predal.

Varnega elektronskega predala sam zakon sicer ne opredeli, vendar iz zakonskih in izvedenih norm izhaja, da so varni elektronski predali posebne aplikacijske rešitve, ki omogočajo normativno določeno komunikacijo z informacijskim sistemom organa in stranko, s čimer se zadosti pravni varnosti stranke in učinkoviti izvedbi postopka.

Informacijska podpora za elektronsko komuniciranje, ki se uporablja v državnih organih s strani javnih uslužbencev, po našem vedenju ne ustreza zgoraj omenjenim standardom poslovanja, saj temu niti ni namenjena, zato ga sistematsko ne moremo uporabljati za osebno vročanje v upravnem postopku (v prihodnosti, naj bi z bodočo nadgradnjo informacijske tehnologije, funkcijo varnih elektronskih predalov imeli uradni elektronski naslovi organov oziroma njihovih glavnih pisarn). Že v temelju bi morali najprej določiti, da so službeni elektronski naslovi tudi varni elektronski predali, kaj se lahko vroča v njih, določiti pogoje pod katerimi lahko nastanejo pravne posledice, omogočiti podpisovanje vročilnice, opremiti javne uslužbence z digitalnimi potrdili za elektronski podpis ipd.

Pri tem se lahko posredno sklicujemo na tretjo točko 91. člena ZUP, ki pravi, da v primeru, ko organi nimajo varnostnega elektronskega predala, se tem dokumenti izročijo fizično - uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni to določeno drugače.

Zgolj ob upoštevanju ZUP in na njem temelječe sodne prakse sicer velja, da bi dokument, ki je poslan na elektronski naslov naslovnika, lahko veljal kot vročen, če bi organ razpolagal s preverljivo informacijo, da se je naslovnik z dokumentom seznanil (glej četrto točko 86. člena ZUP). Vendar se zaradi negotovosti na strani organov, ki ne razpolagajo z dokazilom o vročitvi, in strank, kjer vročitev ustvari pravne posledice v smislu začetka teka roka za uporabo pravnih sredstev, elektronsko vročanje na službene (osebne) elektronske naslove javnih uslužbencev uporablja zgolj izjemoma oziroma dopolnilno z drugimi načini vročanja.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...