Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Poziv stranke za dopolnitev ob popolni vlogi in pojem vloge, če ta vložena kot odgovor na poziv organa
Datum odgovora: 6. 10. 2010
SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:Izvirnik:Poziv stranke za dopolnitev ob popolni vlogi in pojem vloge, če ta vložena kot odgovor na poziv organa
Vprašanje:
Ali lahko upravni organ stranko pozove, da dopolni vlogo, kljub temu, da je le ta formalno popolna, torej vsebuje vse zakonsko zahtevane elemente, vendar pa bi organ za svojo odločitev potreboval dodatne podatke (npr. dokazila)? Ali lahko organ v takem pozivu za dopolnitev navede, da vloga ni popolna na podlagi 67. člena ZUP? V kolikor je poziv za dopolnitev v tem primeru dovoljen, kaj organ naredi če stranka vloge ne dopolni, ali jo zavrže ali jo je dolžan obravnavati?
Ali lahko upravni organ kot vlogo šteje pisanje, s katerim stranka odgovarja na zahtevek oz. obvestilo organa? V 1. odstavku 63. člena ZUP opredeljeno, kaj so vloge, vendar pri tem je to mogoče razlagati, da so to le tista pisanja, s katerimi se stranka samoinciativno obrača na organ, brez predhodnega zahtevka/poziva/obvestila upravnega organa?
Odgovor:
Postopek se po prvem odstavku 125. člena ZUP lahko začne na zahtevo stranke. Eden od načinov za začetek postopka je tako vloga stranke, ki vsebuje zahtevek, saj zakon uporablja vlogo kot izbirni izraz za različne načine začetka postopka na pobudo stranke. V kakšni obliki oziroma s kakšnim naslovom se bo posamezen udeleženec "obrnil na organ", je odvisno od dejanskih okoliščin in odnosa stranke do organa. Prijave in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe, bodo izražali namen, ki ga želijo zainteresirani doseči ali povzročiti v upravnem postopku, ali bodo sledili zakonskim določitvam pomena posameznih vrst vlog. Z izrazom vloga tako zakon tako razmeji le oblike obračanja na organe od aktov in drugih oblik pisnega delovanja in sporočanja organa, za katere ne določa posebnega zbirnega izraza (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 62-63). Zato se vseakor kakršnokoli sporočilo, dokument, pisanje, dejanje ipd. šteje kot vloga, tudi če z njim stranka odgovarja na zahtevek oz. obvestilo organa. Tudi za ta sporočila veljajo vsa pravila o vlogah.
Poleg obveznih splošnih podatkov iz prvega odstavka 66. člena ZUP mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih kot obvezne določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP, sodba VS RS U 1571/95). Pri posameznih vrstah vlog že ZUP določa dodatne obvezne podatke, ki jih morajo te vloge vsebovati (npr. 104. člen ZUP, 238. člen ZUP, 265. člen ZUP). Dodatne podatke in sestavine vlog določajo tudi predpisi s posameznih upravnih področij. V zvezi z obravnavanim je treba opozoriti še na določbe 106. člena UUP. Ker so med formalnimi pomanjkljivostmi omenjene tudi priloge, ki so navedene v vlogi, je treba opozoriti, da omenjena določba ni natančna. Nepriložene priloge se namreč lahko štejejo kot formalna pomanjkljivost vloge samo, če materialni predpis določa, kaj mora biti priloženo. V nasprotnem primeru, ko materialni predpis nima takšne določbe, je posledica dejstva, da vlogi niso priložene priloge, vsebinska pomanjkljivost, ki ima bistveno drugačne posledice kot formalna (gl. spodaj, tedaj se zahteva stranke ne bi zavrgla, ampak zavrnila; po (Kovač et al., Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, 2008, str. 66). Po tretjem odstavku pa v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, vlogi ni treba prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil; te mora priskrbeti organ sam skladno s 139. členom ZUP. Stranki tudi ni treba (ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih aktov) vlogi prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih, če lahko ta dejstva pred organom izkaže z osebnim dokumentom ali drugo javno listino (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 245). Torej v vseh navedenih elementih vloge ni moč šteti kot nepopolne, če formalno vsebuje vse predpisane podatke in dokumente oziroma priloge, ki jih je dolžna predložiti stranka kot vložnik. Take stranke ni dopustno pozvati k predložitvi dodatnih dokazil po postopku z nepopolno vlogo (67. člen ZUP), še manj zavreči zahteve, če bi se pozvani vložnik ne odzval v danem roku.
Po drugi strani organ vsekakor lahko v ugotovitvenem in dokaznem postopku zahteva sodelovanje osebe, ki uveljavlja pravico, pri dokaznem bremenu, toda v skladu z določbami 140. člena ZUP. Tedaj se pozove stranko naj predloži določen dokazilo o dejstvih, od katerih je odvisna odločitev, v določenem roku in na določen način oziroma v opredeljeni obliki (npr. z določenim dokumentom). Ta poziv se prav tako pošlje z dopisom kot poziv pri nepopolni vlogi, a ne vsebuje opozorila na možno zavrženje, pač pa se v primeru neodziva stranke in ob nemožnosti ugotovitve celotnega dejanskega stanja s strani organa samega tedaj o zahtevku odloči negativno, z zavrnilno odločbo.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.
Želite podati svoje mnenje: