Zadeva: Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 26. 7. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kako pravilno ravnati v primeru, ko občina predlaga imenovanje skrbnika za posebni primer za neznanega lastnika premoženja po pokojnem C. V., vendar je po izvedbi poizvedb ugotovljeno, da sta lastnici premoženja hčerki pokojnika, ki sta postali dedinji v zaključku zapuščinskega postopka? Ali je v tem primeru pravilna odločitev izdati negativno odločbo in ne imenovati skrbnika za posebni primer?

Odgovor:

Skrbništvo za posebne primere je v predmetnem primeru urejeno z dvema zakonskima aktoma, in sicer z Družinskim zakonikom in Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3). Družinski zakonik določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebni primer, medtem ko ZUreP-3 ureja postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin.

Imenovanje skrbnika po Družinskem zakoniku je določeno v 267. členu. Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, ali neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi. Skrbnika se lahko imenuje tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, vendar pa skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo ali za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače.

Družinski zakonik, v 267. členu, zagotavlja, da so pravice in koristi posameznikov varovane tudi v primerih, ko je njihovo prebivališče neznano ali ko nimajo zastopnika, hkrati pa postavlja omejitve, da se skrbnik za posebni primer imenuje le, kadar ni mogoče uporabiti rednih oblik skrbništva. To pomeni, da če obstajajo pogoji za redno skrbništvo nad otrokom ali odraslo osebo, se skrbnik za posebni primer ne more imenovati, razen če zakon izrecno določa izjemo.

Skrbništvo pri razlastitvi nepremičnin pa po 208. členu ZUreP-3 določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin. Upravni organ, pristojen za odločanje o skrbništvu, lahko na predlog razlastitvenega upravičenca v določenih primerih v roku 60 dni imenuje skrbnika za posebno nepremičnino. V tem členu so natančno opredeljeni pogoji, pod katerimi se lahko imenuje skrbnik, kar omogoča učinkovitejše upravljanje z nepremičninami, katerih lastništvo je nejasno ali sporno. Pogoji za imenovanje skrbnika navaja več situacij, v katerih se lahko imenuje skrbnik za posebne primere, in sicer, ko v uradnih evidencah ni podatkov o lastniku nepremičnine oz. je ta ne znan; ko je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je lastnik nepremičnine umrl, vendar še ni razglašen za mrtvega ali dedovanje po njem še ni uvedeno; ko ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine in ta nima zastopnika; ko je lastnik nepremičnine v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji; ko lastnik ne prebiva na naslovu v Republiki Sloveniji oziroma na stalnem ali začasnem naslovu v tujini; ter, ko gre za naknadno najdeno premoženje istega lastnika, za katero dodatni sklep o dedovanju še ni bil izdan.

Imenovanje skrbnika za posebne primere je ključno za zagotavljanje pravilnega upravljanja in zaščite nepremičnin, katerih lastništvo je zaradi različnih razlogov nejasno. To pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku razlastitve ter zmanjšuje možnosti za pravne zaplete in dolgotrajne sodne postopke. 208. člen ZUreP-3 predstavlja pomemben pravni mehanizem za urejanje lastniških razmerij pri nepremičninah, kjer lastnik ni znan ali je preminul brez urejenega dedovanja. Jasno določeni pogoji in postopki za imenovanje skrbnika zagotavljajo pravno varnost in omogočajo učinkovito upravljanje s takšnimi nepremičninami.

Postavitev osebe pod skrbništvo se izvede v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, zato vložitev predloga za postavitev sama po sebi ne pomeni začetka postopka. CSD v primeru, ko je vložen predlog, presodi, ali bo začel upravni postopek. Postopka denimo ne uvede, če je očitno, da zanj ni potrebe, ker skrbnika ne more postaviti oziroma ni potrebe za to.  V takem primeru se predlagatelja o tem obvesti z dopisom. Če pa je bilo to ugotovljeno šele v postopku, se praviloma izda sklep o ustavitvi postopka. Sklep se v tem primeru vroči pravnomočno določenima pravnima naslednicama, t.j. dedinjama.

Na podlagi 51. člena ZUP začasnega zastopnika imenuje organ stranki v treh zakonsko določenih primerih, ko je oseba, ki ima sposobnost biti stranka (fizična, pravna ali kolektivna oseba), začasno nezmožna zavarovati svojih pravic. Namen postavitve je pomoč osebi zaradi odsotnosti ali drugega razloga, pri čemer organ o tem takoj obvesti center za socialno delo. Center nadzira začasnega zastopnika in ga lahko zamenja, če ne deluje v korist varovanca.

Posebni pogoji za postavitev začasnega zastopnika vključujejo nujne zadeve ali interese stranke. Tako se začasnega zastopnika postavi procesno nesposobni stranki brez zakonitega zastopnika, osebi z neznanim prebivališčem brez pooblaščenca ter pravni osebi brez zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če zadeva ni nujna, organ obvesti center za socialno delo, ki ukrepa naprej.

Začasnega zastopnika se postavi tudi, kadar so interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika v nasprotju, ter v primerih, ko imajo stranke z nasprotnimi interesi istega zakonitega zastopnika, na primer v spornem razmerju otrok-starši. Enako velja, kadar za otroka skrbi sorodnik s podeljeno starševsko skrbjo ali v primeru spora med osebo in njenim skrbnikom.

Tretja skupina primerov vključuje nujna dejanja, ki jih ni mogoče odložiti, stranke pa ni mogoče pravočasno povabiti. V teh primerih mora organ obvestiti stranko, pooblaščenca ali zastopnika.

Začasni zastopnik ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot zakoniti zastopnik. Dejanja, ki jih opravi, niso začasna in jih ni mogoče preklicati. Funkcija začasnega zastopnika preneha, ko razlogi za njegovo postavitev niso več podani.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...