Iz Upravna Svetovalnica
Zadeva: Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer potem, ko je upravni organ ugotovil, da so dediči po pokojnem znani - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 26. 7. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kako pravilno ravnati v primeru, ko občina predlaga imenovanje skrbnika za posebni primer za neznanega lastnika premoženja po pokojnem C. V., vendar je po izvedbi poizvedb ugotovljeno, da sta lastnici premoženja hčerki pokojnika, ki sta postali dedinji v zaključku zapuščinskega postopka? Ali je v tem primeru pravilna odločitev izdati negativno odločbo in ne imenovati skrbnika za posebni primer?
Odgovor:
Skrbništvo za posebne primere je v predmetnem primeru urejeno z dvema zakonskima aktoma, in sicer z Družinskim zakonikom in Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3). Družinski zakonik določa pogoje in postopek imenovanja skrbnika za posebni primer, medtem ko ZUreP-3 ureja postopek imenovanja skrbnika za posebne primere pri razlastitvi nepremičnin.
Družinski zakonik, v 267. členu, zagotavlja, da so pravice in koristi posameznikov varovane tudi v primerih, ko je njihovo prebivališče neznano ali ko nimajo zastopnika, hkrati pa postavlja omejitve, da se skrbnik za posebni primer imenuje le, kadar ni mogoče uporabiti rednih oblik skrbništva. To pomeni, da če obstajajo pogoji za redno skrbništvo nad otrokom ali odraslo osebo, se skrbnik za posebni primer ne more imenovati, razen če zakon izrecno določa izjemo.
Imenovanje skrbnika za posebne primere je ključno za zagotavljanje pravilnega upravljanja in zaščite nepremičnin, katerih lastništvo je zaradi različnih razlogov nejasno. To pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku razlastitve ter zmanjšuje možnosti za pravne zaplete in dolgotrajne sodne postopke. 208. člen ZUreP-3 predstavlja pomemben pravni mehanizem za urejanje lastniških razmerij pri nepremičninah, kjer lastnik ni znan ali je preminul brez urejenega dedovanja. Jasno določeni pogoji in postopki za imenovanje skrbnika zagotavljajo pravno varnost in omogočajo učinkovito upravljanje s takšnimi nepremičninami.
Postavitev osebe pod skrbništvo se izvede v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, zato vložitev predloga za postavitev sama po sebi ne pomeni začetka postopka. CSD v primeru, ko je vložen predlog, presodi, ali bo začel upravni postopek. Postopka denimo ne uvede, če je očitno, da zanj ni potrebe, ker skrbnika ne more postaviti oziroma ni potrebe za to. V takem primeru se predlagatelja o tem obvesti z dopisom. Če pa je bilo to ugotovljeno šele v postopku, se praviloma izda sklep o ustavitvi postopka. Sklep se v tem primeru vroči pravnomočno določenima pravnima naslednicama, t.j. dedinjama.
Na podlagi 51. člena ZUP začasnega zastopnika imenuje organ stranki v treh zakonsko določenih primerih, ko je oseba, ki ima sposobnost biti stranka (fizična, pravna ali kolektivna oseba), začasno nezmožna zavarovati svojih pravic. Namen postavitve je pomoč osebi zaradi odsotnosti ali drugega razloga, pri čemer organ o tem takoj obvesti center za socialno delo. Center nadzira začasnega zastopnika in ga lahko zamenja, če ne deluje v korist varovanca.
Posebni pogoji za postavitev začasnega zastopnika vključujejo nujne zadeve ali interese stranke. Tako se začasnega zastopnika postavi procesno nesposobni stranki brez zakonitega zastopnika, osebi z neznanim prebivališčem brez pooblaščenca ter pravni osebi brez zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če zadeva ni nujna, organ obvesti center za socialno delo, ki ukrepa naprej.
Začasnega zastopnika se postavi tudi, kadar so interesi stranke in njenega zakonitega zastopnika v nasprotju, ter v primerih, ko imajo stranke z nasprotnimi interesi istega zakonitega zastopnika, na primer v spornem razmerju otrok-starši. Enako velja, kadar za otroka skrbi sorodnik s podeljeno starševsko skrbjo ali v primeru spora med osebo in njenim skrbnikom.
Tretja skupina primerov vključuje nujna dejanja, ki jih ni mogoče odložiti, stranke pa ni mogoče pravočasno povabiti. V teh primerih mora organ obvestiti stranko, pooblaščenca ali zastopnika.
Začasni zastopnik ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot zakoniti zastopnik. Dejanja, ki jih opravi, niso začasna in jih ni mogoče preklicati. Funkcija začasnega zastopnika preneha, ko razlogi za njegovo postavitev niso več podani.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.