Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
Izdana je bila odločba s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem | Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi?<br> | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Redakcija: 09:46, 20. avgust 2024
Zadeva: Vpliv sporazuma o razvezi pravnega posla po datumu pravnomočnosti in dokončnosti izdane odločbe o odobritvi pravnega posla - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 16. 8. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi?
Odgovor:
Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 224. člen ZUP). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka (prvi odstavek 224.a člen ZUP). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna, pravnomočna in izvršljiva (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek 225. člena ZUP določa, da odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.
Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo (prvi odstavek 134. člena ZUP). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta. Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).
V primeru, ko se postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo v celoti izvede po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in se izda odločba (ki postane pravnomočna in dokončna), s katero se pravni posel med prodajalcem in kupcem odobri, potem pa kupec in prodajalec sporazumno razvežeta pravni posel, to ne more vplivat na izdano odločbo, ki je v tem času že postala pravnomočna.
Po 22. členu ZKZfizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla.
V konkretnem primeru je torej odločba o odobritvi pravnega posla že postala pravnomočna in (tudi že) dokončna, zato po ZUP in ZKZ ni podlage za kakršno koli poseganje v že obstoječo odločbo. Če sta stranki po pravnomočni in dokončani odločbi sporazumno razvezali pravni posel, to na samo izdano pravnomočno odločbo ne vpliva. Na tem temelju tudi ni podlage za poseganje v obstoječo odločbo z izrednimi pravnimi sredstvi. Sporazumna razveza pravnega posla, bi lahko kvečjemu prestavljal lahko umik vloge, na podlagi katere bi upravni organ izdal sklep o ustavitvi postopka, vendar le pod pogojem, da odločba še ni postala pravnomočna, kar pa tudi v konkretnem primeru ni bilo podano (pravnomočnost je že nastopila). Takšen sporazum ima lahko za posledico, da pravnega posla med strankami ne bo in tudi ni podlage za vpis v zemljiško knjigo.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.