Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
<p>Izpolnjevanje predpostavk, kot sta pravna in procesna sposobnost stranke, je pogoj, da stranka lahko sama opravlja dejanja v postopku. Na podlagi [[Zak:ZUP#46. .C4.8Dlen{{!}}46. člena ZUP]] lahko stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, sama izvaja dejanja v upravnem postopku, kar pomeni, da lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poslovna_sposobnost_mladoletnika_nad_15_let%3F Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?]).</p> | <p>Izpolnjevanje predpostavk, kot sta pravna in procesna sposobnost stranke, je pogoj, da stranka lahko sama opravlja dejanja v postopku. Na podlagi [[Zak:ZUP#46. .C4.8Dlen{{!}}46. člena ZUP]] lahko stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, sama izvaja dejanja v upravnem postopku, kar pomeni, da lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poslovna_sposobnost_mladoletnika_nad_15_let%3F Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?]).</p> | ||
<p>Fizične osebe pridobijo poslovno in s tem procesno sposobnost z 18-im letom oziroma s polnoletnostjo. Izjemoma jo | <p>Fizične osebe pridobijo poslovno in s tem procesno sposobnost z 18-im letom oziroma s polnoletnostjo. '''Po ZUP torej mladoletne osebe nimajo procesne sposobnosti, kar nadalje pomeni, da same ne morejo biti stranke v postopku, razen če je s področnim predpisom določeno drugače.'''</p> | ||
<p>Dejanja, ki jih je morebiti opravila procesno nesposobna stranka, niso veljavna. | <p>Izjemoma jo mladoletnik pridobi pred 18 letom, če je starejši kot 15 let in je na podlagi dovolitve sodišča sklenil zakonsko zvezo (24. člen [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskega zakonika], DZ) ali če mu sodišče prizna popolno poslovno sposobnost, ker je postal roditelj in dosegel telesno in duševno zrelost za samostojno življenje (152. člen DZ). V skladu z DZ otrok, ki dopolni 15 let pridobi omejeno poslovno sposobnost, ki mu omogoča, da sam sklepa pravne posle; tak otrok se po ZUP šteje kot omejeno procesno sposoben, zato v okviru omejene poslovne sposobnosti lahko samostojno opravlja procesna dejanja v upravnem postopku. </p> | ||
<p>Dejanja, ki jih je morebiti opravila procesno nesposobna stranka, niso veljavna. '''Če oseba nima procesne sposobnosti in zato sama ne mora nastopati v upravnem postopku, jo mora skozi postopek zastopati njen zakoniti zastopnik''', določen z zakonom ali odločbo sodišča ali skrbstvenega organa. Zakoniti zastopnik je torej postavljen oblastno (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 112 in nasl.) njegov obseg zastopanja pa je popoln in ne zgolj v mejah pooblastil, torej opravlja vsa procesna dejanja v imenu stranke, razen če predpisi zahtevajo za posamezna dejanja posebno dovoljenje. Zakoniti zastopniki mladoletni osebi so starši oziroma skrbniki, ki mladoletnika zastopajo neomejen čas oziroma do polnoletnosti, ali začasni zastopniki, ki mladoletno osebo zastopajo omejen čas, praviloma pri posameznem procesnem dejanju, ki ga je treba nujno opraviti ([[Zak:ZUP#51. .C4.8Dlen{{!}}51. člen ZUP]]), postavi pa jih organ z oblastnim sklepom.</p> | |||
<p>V področnih predpisih se procesna sposobnost lahko uredi tudi drugače.</p> | <p>V področnih predpisih se procesna sposobnost lahko uredi tudi drugače.</p> | ||
<p>Tako velja tudi v procesu ocenjevanja učencev ali dijakov o ugovoru na zaključno oceno, o čemer se sicer ne vodi upravni postopek. Tako npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV11583 34. člen Pravilnika] o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 52/13) določa, da ugovor na zaključno oceno lahko pod določenimi pogoji vložijo starši, v [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO450 41.č členu Zakona o gimnazijah] (Ur. l. RS, št. 1/07), pa da '''lahko končni oceni ugovarja dijak sam.'''</p> | <p>Tako velja tudi v procesu ocenjevanja učencev ali dijakov o ugovoru na zaključno oceno, o čemer se sicer ne vodi upravni postopek. Tako npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV11583 34. člen Pravilnika] o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 52/13) določa, da ugovor na zaključno oceno lahko pod določenimi pogoji vložijo starši, v [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO450 41.č členu Zakona o gimnazijah] (Ur. l. RS, št. 1/07), pa da '''lahko končni oceni ugovarja dijak sam.'''</p> | ||
<p> | <p><br></p> | ||
<p>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p> | <p>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p> | ||
Trenutna redakcija s časom 10:27, 31. julij 2024
Zadeva: Ugovor mladoletne osebe zoper oceno na izpitu
Datum odgovora: 29. 7. 2024
Status uporabnika: stranka v postopku
Vprašanje:
Ali mladoletna oseba, stara 15 let, lahko sama vloži ugovor zoper oceno na izpitu?
Odgovor:
Izpolnjevanje predpostavk, kot sta pravna in procesna sposobnost stranke, je pogoj, da stranka lahko sama opravlja dejanja v postopku. Na podlagi 46. člena ZUP lahko stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, sama izvaja dejanja v upravnem postopku, kar pomeni, da lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?).
Fizične osebe pridobijo poslovno in s tem procesno sposobnost z 18-im letom oziroma s polnoletnostjo. Po ZUP torej mladoletne osebe nimajo procesne sposobnosti, kar nadalje pomeni, da same ne morejo biti stranke v postopku, razen če je s področnim predpisom določeno drugače.
Izjemoma jo mladoletnik pridobi pred 18 letom, če je starejši kot 15 let in je na podlagi dovolitve sodišča sklenil zakonsko zvezo (24. člen Družinskega zakonika, DZ) ali če mu sodišče prizna popolno poslovno sposobnost, ker je postal roditelj in dosegel telesno in duševno zrelost za samostojno življenje (152. člen DZ). V skladu z DZ otrok, ki dopolni 15 let pridobi omejeno poslovno sposobnost, ki mu omogoča, da sam sklepa pravne posle; tak otrok se po ZUP šteje kot omejeno procesno sposoben, zato v okviru omejene poslovne sposobnosti lahko samostojno opravlja procesna dejanja v upravnem postopku.
Dejanja, ki jih je morebiti opravila procesno nesposobna stranka, niso veljavna. Če oseba nima procesne sposobnosti in zato sama ne mora nastopati v upravnem postopku, jo mora skozi postopek zastopati njen zakoniti zastopnik, določen z zakonom ali odločbo sodišča ali skrbstvenega organa. Zakoniti zastopnik je torej postavljen oblastno (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 112 in nasl.) njegov obseg zastopanja pa je popoln in ne zgolj v mejah pooblastil, torej opravlja vsa procesna dejanja v imenu stranke, razen če predpisi zahtevajo za posamezna dejanja posebno dovoljenje. Zakoniti zastopniki mladoletni osebi so starši oziroma skrbniki, ki mladoletnika zastopajo neomejen čas oziroma do polnoletnosti, ali začasni zastopniki, ki mladoletno osebo zastopajo omejen čas, praviloma pri posameznem procesnem dejanju, ki ga je treba nujno opraviti (51. člen ZUP), postavi pa jih organ z oblastnim sklepom.
V področnih predpisih se procesna sposobnost lahko uredi tudi drugače.
Tako velja tudi v procesu ocenjevanja učencev ali dijakov o ugovoru na zaključno oceno, o čemer se sicer ne vodi upravni postopek. Tako npr. 34. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 52/13) določa, da ugovor na zaključno oceno lahko pod določenimi pogoji vložijo starši, v 41.č členu Zakona o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 1/07), pa da lahko končni oceni ugovarja dijak sam.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.