Odločanje o predlogu stranke za obnovo postopka po uradni dolžnosti po tem, ko je bil njen predlog za obnovo zavržen

Zadeva: Odločanje o predlogu stranke za obnovo postopka po uradni dolžnosti po tem, ko je bil njen predlog za obnovo zavržen - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 24. 7. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Stranka je v pravnomočno zaključenem postopku predlagala obnovo postopka po prvi točki 260. člena ZUP, a ker predlog za obnovo ni pravočasen, bo zavržen. Vzporedno pa je stranka z novo vlogo podala predlog za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti v isti zadevi, ter podala obrazložitev in dokaze zakaj naj urad uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti. Tu se odpira dilema, ali naj glede tega predloga organ izda nov sklep, s katerim bo odločeno glede predloga za obnovo postopka po uradni dolžnosti. Zakon veleva to v primeru, da pride do obnove postopka po uradni dolžnosti in s tem daje tudi stranki možnost pritožbe zoper ta sklep. V konkretnem primeru, pa stranka želi drugačno odločitev, torej bi bila obnova lahko v njeno korist. Glede odločanja o taki pobudi: Ali se naj torej v tej zadevi izda dva sklepa (torej sklep o zavrženju predloga za obnovo, ter še en sklep o zavrnjenem predlogu za obnovo postopka po UD), ali je dovolj izdaja enega sklepa o zavrženju predloga za obnovo, ter se tam obrazloži tudi glede predloga za obnovo postopka po UD.

Odgovor:

Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti samo v primeru kršitev oziroma nepravilnosti, določenih v 260. členu ZUP. Obnova postopka je po ZUP najpogosteje uporabljeno izredno pravno sredstvo, uvede pa se lahko po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma domnevno spregledanega stranskega udeleženca (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023).

Postopek obnove se začne na predlog stranke, pri čemer 260. člen ZUP navaja 10 različnih tehtnih, taksativno navedenih razlogov za obnovitev postopka. Na primer, obnova po prvi točki 260. člena ZUP je možna, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Po predlogu stranke za obnovo postopka se tak predlog lahko v skladu z 267. členom ZUP zavrže, zavrne ali pa po 268. členu ZUP obnova dovoli. Organ mora ob prejetju predloga, predlog preizkusiti, ali je le-ta dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba, ter ali je okoliščina, na katero se predlog upira, verjetno izkazana. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, pristojni organ s sklepom predlog zavrže. V kolikor so pogoji izpolnjeni, organ preveri še, ali okoliščine/dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe (razen v primeru iz 9. in 10. točke 260. člena ZUP). V kolikor dokazi ne zadostujejo temu kriteriju, organ predlog zavrne z odločbo (3. odstavek 267. člena ZUP).

Za vsa pravna sredstva, pri čemer obnova ni izjema, velja, da mora vložnik varovati svoj osebni pravni položaj. Tako posameznik s pravnim sredstvom ne more varovati pravnega položaja tretjih oseb, ki se niso odločile za vložitev pravnega sredstva, niti javnega interesa, saj bi se predlog (zahteva) za takšno pravno sredstvo kot nedovoljen zavrgel zaradi odsotnosti pravnega interesa.

V skladu z drugim odstavkom 268. člena ZUP, pri obnovi postopka po uradni dolžnosti pristojni organ izda sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji. V nasprotnem primeru se obnova ne začne in se posledično o tem ne izda nikakršnega akta. Zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti pa je dovoljena pritožba. Organ lahko obnovi postopek po uradni dolžnosti le zaradi varstva javnega interesa (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2022, str. 667), hkrati pa se sme obnovo postopka po uradni dolžnosti uvesti tudi samo zaradi razlogov iz prvega odstavka 260. člena ZUP (več v primer https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Obnova_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti_in_za%C4%8Detek_teka_subjektivnega_roka_za_organ ).

V konkretnem primeru, bi vlogo, s katero oseba predlaga obnovo postopka po uradni dolžnosti, potem ko ni uspela s tem pravnim sredstvom na svoj predlog, bilo zato potrebno obravnavati le kot pobudo, v kateri organ presodi, ali so res izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti zaradi zaščite javne koristi, in ne kot zahtevek, s katerim vložnik varuje svoj pravni položaj (več v sodbi https://www.sodnapraksa.si/?q=*:*&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&id=2012032113046201 ). Skladno s tem se o taki pobudi oziroma predlogu/želji stranke ne bi odločalo z upravnim aktom, ampak bi se s strani organa pripravil dopis, v katerem bi organ vložniku pobude prijazno odgovoril, da bo pobuda preučena z vidika morebitne zaščite javnega interesa.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...