Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<p>Lokacijska informacija ima na podlagi 279. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse.</p><p>Glede na določbe 179. člena ZUP potrdilo ni posamični in konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Potrdilo potrjuje obstoj nekega dejstva, pri čemer se pravni položaj ne spreminja. Izdajo ga državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil na podlagi uradnih evidenc. Potrdila potrjujejo že obstoječe dejansko stanje, ne pa novih pravic ali obveznosti. Ker potrdila niso upravni akti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, kot je to mogoče pri odločbah (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 179 na str. 279 in 280).</p><p>Zoper izdano potrdilo torej ni dovoljena pritožba ali drugo pravno sredstvo. Četrti odstavek 180.a člena ZUP določa postopek, ki mu mora slediti upravni organ, če stranka meni, da izdano potrdilo ni skladno s podatki iz uradne evidence oziroma da izdano potrdilo ni skladno z resničnim dejanskim stanjem. Stranka mora na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, vložiti zahtevek za spremembo potrdila ali pa zahtevati izdajo novega potrdila. V teh primerih lahko zahteva spremembo potrdila oziroma izdajo druge listine, ne more pa izpodbijati resničnost podatkov v uradni evidenci. Organ preuči zahtevek in preveri, ali je izdano potrdilo resnično neskladno z uradnimi evidencami ali dejanskim stanjem. Če organ ugotovi, da je zahtevek utemeljen, izda novo potrdilo, ki vsebuje pravilne podatke. Pomembno je, da organ ne more posegati v obstoječe potrdilo (npr. ga razveljaviti), temveč mora izdati novo potrdilo. Spremembo pa se lahko zahteva le v primeru pozitivnih potrdil (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 180 a na str. 293).</p><p>Upravni organ ne na zahtevo stranke ne po uradni dolžnosti v obstoječe potrdilo ne more posegati na način, da bi ga razveljavil ali odpravil. Morebitne neskladnosti z javno evidenco pri že izdanem potrdilu se lahko popravijo zgolj na zahtevo stranke, organ pa bo praviloma izdal novo listino z drugačno (z javno evidenco skladno) vsebino ((glej sklep VSRS Sklep X Ips 20/2021 z dne 10.11.2021).</p><p><br></p> | |||
<br> | <br> | ||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti | |||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
Redakcija: 17:52, 17. junij 2024
Zadeva: Sprememba lokacijske informacije - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 17. 6. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo
Vprašanje:
Kako lahko popravimo napako v izdani lokacijski informaciji, ki smo jo ugotovili sami, čeprav stranka tega sama ne zahteva? Gre za pomanjkljivost, kjer nismo navedli enega od varstvenih režimov, ki veljajo za nepremičnino, kar vpliva tudi na predkupno pravico določenega upravičenca.
Odgovor:
Lokacijska informacija ima na podlagi 279. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse.
Glede na določbe 179. člena ZUP potrdilo ni posamični in konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Potrdilo potrjuje obstoj nekega dejstva, pri čemer se pravni položaj ne spreminja. Izdajo ga državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil na podlagi uradnih evidenc. Potrdila potrjujejo že obstoječe dejansko stanje, ne pa novih pravic ali obveznosti. Ker potrdila niso upravni akti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, kot je to mogoče pri odločbah (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 179 na str. 279 in 280).
Zoper izdano potrdilo torej ni dovoljena pritožba ali drugo pravno sredstvo. Četrti odstavek 180.a člena ZUP določa postopek, ki mu mora slediti upravni organ, če stranka meni, da izdano potrdilo ni skladno s podatki iz uradne evidence oziroma da izdano potrdilo ni skladno z resničnim dejanskim stanjem. Stranka mora na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, vložiti zahtevek za spremembo potrdila ali pa zahtevati izdajo novega potrdila. V teh primerih lahko zahteva spremembo potrdila oziroma izdajo druge listine, ne more pa izpodbijati resničnost podatkov v uradni evidenci. Organ preuči zahtevek in preveri, ali je izdano potrdilo resnično neskladno z uradnimi evidencami ali dejanskim stanjem. Če organ ugotovi, da je zahtevek utemeljen, izda novo potrdilo, ki vsebuje pravilne podatke. Pomembno je, da organ ne more posegati v obstoječe potrdilo (npr. ga razveljaviti), temveč mora izdati novo potrdilo. Spremembo pa se lahko zahteva le v primeru pozitivnih potrdil (Remic, v Kovač in Kerševan (ur.) Komentar ZUP k členu 180 a na str. 293).
Upravni organ ne na zahtevo stranke ne po uradni dolžnosti v obstoječe potrdilo ne more posegati na način, da bi ga razveljavil ali odpravil. Morebitne neskladnosti z javno evidenco pri že izdanem potrdilu se lahko popravijo zgolj na zahtevo stranke, organ pa bo praviloma izdal novo listino z drugačno (z javno evidenco skladno) vsebino ((glej sklep VSRS Sklep X Ips 20/2021 z dne 10.11.2021).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.