Iz Upravna Svetovalnica
(Nova stran z vsebino: {{subst:case}}) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: ''' | == '''Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta - "V USKLAJEVANJU"''' == | ||
'''Datum odgovora:''' | '''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
<p style="text-align: justify;" >Stranka je vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo) pri pristojnem organu. Še pred izdajo upravnega akta je stranka vlogo umaknila (npr. poda umik odreka). Kako organ zaključi začeto upravno zadevo?</p> | |||
<br> | |||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
<p style="text-align: justify;" >'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' '''Po uradni dolžnosti''' se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''na zahtevo stranke''' pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer])</p><p style="text-align: justify;" >V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (Sodba UPRS Sodba [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7.2019])</p><p style="text-align: justify;" >Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, '''svojo zahtevo umakne''' (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer])</p><p style="text-align: justify;" >Učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p><p style="text-align: justify;" >'''Poudariti je potrebno''', da mora organ umik vloge stranke obravnavati '''v procesnem smislu''', kar pomeni, '''da uradni zaznamek''' o tem, da stranka umika vlogo '''ne zadostuje'''. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi'''.</p><p style="text-align: justify;" >V konkretnem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), a je še pred izdajo odločbe o odreku (tretji odstavek 60. a člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]) zahtevek za odrek umaknil. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom. V primeru ponovnega vročanja dovoljenja, ki ga je tujec že vrnil organu, pa se po našem mnenju smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih.]</p> | |||
<br> | <br> | ||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti | |||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
Redakcija: 16:05, 17. april 2024
Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta - "V USKLAJEVANJU"
Datum odgovora: 17. 4. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Stranka je vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo) pri pristojnem organu. Še pred izdajo upravnega akta je stranka vlogo umaknila (npr. poda umik odreka). Kako organ zaključi začeto upravno zadevo?
Odgovor:
Upravni postopek se lahko, kakor to določa 125. člen ZUP, začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke. Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje (127. člen ZUP), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi primer)
V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (Sodba UPRS Sodba I U 1540/2018-16 z dne 3. 7.2019)
Prvi odstavek 134. člen ZUP določa, lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, svojo zahtevo umakne (glej tudi primer)
Učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa 135. člen ZUP. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).
Poudariti je potrebno, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu, kar pomeni, da uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo ne zadostuje. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka 135. člena ZUP izdati pisni sklep o ustavitvi.
V konkretnem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena Zakona o tujcih), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena Zakona o tujcih), a je še pred izdajo odločbe o odreku (tretji odstavek 60. a člena Zakona o tujcih) zahtevek za odrek umaknil. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom. V primeru ponovnega vročanja dovoljenja, ki ga je tujec že vrnil organu, pa se po našem mnenju smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena Zakona o tujcih.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.