Vročitev drugostopenjske odločbe ter odločanje v ponovnem postopku v času zadržanja predpisa zaradi presoje ustavnosti

Zadeva: Vročitev drugostopenjske odločbe ter odločanje v ponovnem postopku v času zadržanja predpisa zaradi presoje ustavnosti - V USKLAJEVANJU 

Datum odgovora: 26. 1. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kako naj ravna upravna enota z odločbo organa druge stopnje, ki je kljub sklepu Ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja 146. člena Gradbenega zakona, odločilo o pritožbi in zadevo vrnilo v ponovni postopek zaradi nepolno ugotovljenega dejanskega stanja, z navodilom, naj organ prve stopnje odločbo vroči strankam? UE se nagiba k stališču, da odločbe druge stopnje v času zadržanja izvrševanja predpisa ne bi vročala strankam, ampak bi počakala na odločitev sodišča in jo vročila potem, ko bo sodišče odločilo in se bodo postopki lahko nadaljevali.

Odgovor:

Skladno z določbami ZUP drugostopenjski organ pri odločanju o pritožbi preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, po uradni dolžnosti pa še, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon (248. člen ZUP). Če pri tem ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, lahko odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, a le v primeru, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje (tretji odstavek 251. člena ZUP). V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

Meritorno odločanja v ponovnem postopku, kot ste že sami pravilno zapisali, pa ne bo mogoče vse do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti predpisa. V vašem primeru gre za uporabo 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), o katerem je Ustavno sodišče izdalo sklep št. U-I-203/23-7 z dne 23. 11. 2023, s kateri je zadržalo njegovo izvajanje. Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati (o tem več na povezavi).

Za pravilno razumevanje instituta zadržanja izvrševanja predpisa je potrebno vzeti v obzir tretji odstavek 39. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.), po katerem lahko Ustavno sodišče določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej še Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002 povezava). Hkrati pa je potrebno upoštevati tudi samo določitev Ustavnega sodišča v zvezi s tem. V 6. točki obrazložitve sklepa z dne 23. 11. 2023 je Ustavno sodišče zapisalo, da začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni  predvsem to, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati.

Skladno s tem je smel drugostopenjski organ v svoji odločitvi, s katero je odpravil vašo odločbo in zadevo vrnil v ponovni postopek, uporabiti navedeno določbo GZ-1 in se nanjo sklicevati, saj se z drugostopenjsko odločbo upravni postopek ni ne začel ne končal.

Za razliko od tega pa upravna enota kot prvostopenjski organ ne sme v času zadržanja izdati odločbe, s katero bi zahtevek stranke zavrnila ali mu ugodila, saj se z izdajo meritorne prvostopenjske odločbe upravni postopek konča (glej še ZUP s komentarjem, Kovač in Kerševan (ur.), 2022, str. 390). Zato za vaš postopek velja, kot ste to ugotovili tudi sami, da roki za izdajo odločbe v tem času ne tečejo, kar izhaja iz tretjega dostavka 222. člena v povezavi z desetin odstavkom 82. člena ZUP in gre za t.i. tiho prekinitev postopka (glej še ZUP s komentarjem, Kovač in Kerševan (ur.), 2022, str. 522).  

V odločbi o pritožbi vam je organ druge stopnje poleg opozoril glede ponovnega postopka naložil tudi vročitev odločbe strankam postopka. Tako ravnanje drugostopenjskega organa je sicer skladno z odločbo prvega odstavka 257. člena ZUP, po kateri organ, ki je odločil o zadevi na drugi stopnji, pošlje praviloma svojo odločbo obenem z dokumenti zadeve organu prve stopnje, ki mora odločbo vročiti strankam v osmih dneh od dneva, ko prejme dokument. Ker pri dejanju vročanja ne gre za meritorno odločanje niti za začetek ali konec upravnega postopka, temveč zgolj za (materialna) ravnanja, ki imajo sicer ključne učinke, zadržanje izvajanja predpisa na to ravnanje ne more vplivati. Zato ste drugostopenjsko odločbo strankam dolžni vročiti. Pri tem boste stranke, tako kot vam nalaga deseti odstavek 82. člena ZUP, hkrati obvestili o zadržanju izvajanja 146. člena GZ-1 ter jih seznanili, da bo  odločba o njihovem zahtevku lahko izdana šele po končni odločitvi Ustavnega sodišča. Vaše predhodno obvestilo, izdano na tej določbi ZUP, pa je bilo po naši oceni preuranjeno, saj v trenutku izdaje obvestila pri vas ni bil v teku konkreten upravni postopek, saj je že bil zaključen z izdajo odločbe.  

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...