Iz Upravna Svetovalnica
(Nova stran z vsebino: {{subst:case}}) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: ''' | == '''Zadeva: '''Postopanje organa z vlogo, ki jo je pomotoma sprejel, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem vloge - V USKLAJEVANJU == | ||
'''Datum odgovora:''' | '''Datum odgovora:''' 14. 9. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
Stranka je neposredno pri upravnem organu v Republiki Sloveniji vložila vlogo na predpisanem obrazcu (npr. prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija na podlagi 44. člena ZTuj-2). Uradna oseba, ki je sprejela vlogo v fizični obliki, je spregledala, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz področnega zakona (šesti odstavek 44. člena ZTuj-2) za sprejem vloge neposredno pri (sicer stvarno) pristojnem organu v Republiki Sloveniji in je stranki kljub temu izdala s področnim zakonom (sedmi odstavek 44. člena ZTuj-2) predpisano potrdilo o vloženi prošnji, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji in katerega izdaja je vezana na izpolnjevanje pogojev za vložitev vloge neposredno pri upravnem organu v Republiki Sloveniji. | |||
- Kako naj postopa upravni organ v tem primeru? Ali se lahko izda sklep o zavrženju vloge po 129. členu ZUP? <br>- Ali bi bilo potrebno stranko najprej seznaniti in (na podlagi 60. a člena ZTuj-2) določiti desetdnevni rok za zapustitev države (npr. zaradi izdaje potrdila) ter šele nato izdati zavrnilno odločbo? <br>- Ali bi bilo potrebno vlogo takoj poslati pristojnemu organu, ker je organ, ki jo je dobil, ni pristojen sprejeti? <br>- Ali predlagate drugo rešitev?<br><br> | |||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Določbe o stvarni in krajevni pristojnosti so prisilne narave (ius cogens). To pomeni, da so jih stranke in organi dolžni spoštovati, saj se stvarna in krajevna pristojnost ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami in organi, razen če zakon določa drugače (peti odstavek [[Zak:ZUP#18..C4.8Dlen{{!}}18. člena ZUP]]). To se kaže tudi v določbi prvega odstavka [[Zak:ZUP#23..C4.8Dlen{{!}}23. člena ZUP]], ki določa, da mora vsak organ po uradni dolžnosti med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 223). Smiselno enako velja tudi v primeru, če področni predpis določa (še) dodatno krajevno pristojnost za vložitev oziroma sprejem vloge. | |||
'''Zato menimo, da je v tem primeru potrebno ravnati v skladu s '''[[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. členom ZUP]]''', ki podrobneje opredeljuje ravnanje organa z vlogo v primeru (ne)pristojnosti.''' ZUP se namreč uporabi za vprašanja, za katera posebni zakon ne ureja posebnih procesnih pravil (drugi odstavek [[Zak:ZUP#3..C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]], smiselno enako določa tudi [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 85. člen ZTuj-2]). | |||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti | '''V skladu s četrtim odstavkom '''[[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] '''mora organ v primeru, če ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, vložnika na to opozoriti in ga napotiti k pristojnemu organu.''' Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti. Tako vlogo nato organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti. Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba (šesti odstavek [[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]]). '''Ta dolžnost po našem mnenju ne velja le v trenutku, ko je organ dobil vlogo (oziroma le-to kljub neizpolnjevanju pogojev iz posebnega zakona pomotoma tudi sprejel), temveč tudi kasneje, brž ko ugotovi oziroma zve, da zanjo ni pristojen '''(enako glede postopanja - sicer po petem odstavku [[Zak:ZUP#65..C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] - tudi Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 165). | ||
V primeru, ko je že iz vložene vloge in (sicer nepopolno) priloženih dokazil povsem očitno (pri čemer mora ta očitnost res že na prvi pogled izhajati iz vloge – glej v tem smislu tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Zahteva_za_dopolnitev_nepopolne_vloge,_%C4%8De_iz_le-te_pravica_stranki_ne_pripada Zahteva za dopolnitev nepopolne vloge, če iz le-te pravica stranki ne pripada]) da organ kljub morebitni dopolnitvi vloge z manjkajočim dokazilom (v konkretnem primeru dokazilom o sprejemu na študij iz šestega odstavka [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 44. člena ZTuj-2]) ni krajevno pristojen za neposredni sprejem vloge (v konkretnem primeru je namreč mogoče iz okoliščin konkretnega primera domnevati, da tujec nima ustreznega vizuma, ki bi mu skupaj z dokazilom o sprejemu na študij v skladu s šestim odstavkom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 44. člena ZTuj-2] omogočal vložitev vloge za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, zato mora v skladu s četrtim odstavkom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5761 44. člena ZTuj-2] prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini), '''menimo, da organ stranke ne potrebuje pozvati k dopolnitvi vloge z namenom, da bi ugotovil, ali je v skladu s posebnim zakonom vendarle pristojen za neposredni sprejem vloge.''' | |||
'''Na podlagi vsega navedenega menimo, da bi moral organ vložnika najprej seznaniti oziroma opozoriti na napako pri sprejemu vloge in ga napotiti k vložitvi vloge pri pristojnem organu''' (<span style="text-decoration: underline;" >ter posledično tudi k vrnitvi potrdila o vloženi prošnji</span>, ki v konkretnem primeru velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji). '''Če bi vložnik kljub temu zahteval, da se njegova že sprejeta vloga obravnava, pa bi jo moral organ s sklepom zavreči zaradi nepristojnosti za neposredni sprejem vloge '''(in v njem v skladu z obveznostmi iz posebnega zakona določiti tudi pripadajoče ukrepe, v konkretnem primeru, '''razveljaviti potrdilo o vloženi prošnji in določiti rok za prostovoljni odhod'''). | |||
ZUP pa ne opredeljuje podlage za povrnitev škode, ki jo organ (po svoji krivdi) povzroči stranki. Predvideva se namreč, da bo organ korektno vodil postopek in s tem preprečil nastanek nepotrebne škode. Glede napačnega ravnanja organa pa se postavi vprašanje odgovornosti države v skladu s [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 26. členom Ustave RS]. Zato bi stranka, ki meni, da ji je organ neupravičeno povzročil škodo, povrnitev le-te lahko uveljavljala le s civilnopravnim zahtevkom (več v Avbelj (ur.), Ustava RS s komentarjem, 2019, glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Povrnitev_stro%C5%A1kov_stranki_zaradi_domnevne_krivde_organa Povrnitev stroškov stranki zaradi domnevne krivde organa]).<br><br> | |||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> |
Redakcija: 13:47, 14. september 2023
Zadeva: Postopanje organa z vlogo, ki jo je pomotoma sprejel, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem vloge - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 14. 9. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Stranka je neposredno pri upravnem organu v Republiki Sloveniji vložila vlogo na predpisanem obrazcu (npr. prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija na podlagi 44. člena ZTuj-2). Uradna oseba, ki je sprejela vlogo v fizični obliki, je spregledala, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz področnega zakona (šesti odstavek 44. člena ZTuj-2) za sprejem vloge neposredno pri (sicer stvarno) pristojnem organu v Republiki Sloveniji in je stranki kljub temu izdala s področnim zakonom (sedmi odstavek 44. člena ZTuj-2) predpisano potrdilo o vloženi prošnji, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji in katerega izdaja je vezana na izpolnjevanje pogojev za vložitev vloge neposredno pri upravnem organu v Republiki Sloveniji.
- Kako naj postopa upravni organ v tem primeru? Ali se lahko izda sklep o zavrženju vloge po 129. členu ZUP?
- Ali bi bilo potrebno stranko najprej seznaniti in (na podlagi 60. a člena ZTuj-2) določiti desetdnevni rok za zapustitev države (npr. zaradi izdaje potrdila) ter šele nato izdati zavrnilno odločbo?
- Ali bi bilo potrebno vlogo takoj poslati pristojnemu organu, ker je organ, ki jo je dobil, ni pristojen sprejeti?
- Ali predlagate drugo rešitev?
Odgovor:
Določbe o stvarni in krajevni pristojnosti so prisilne narave (ius cogens). To pomeni, da so jih stranke in organi dolžni spoštovati, saj se stvarna in krajevna pristojnost ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami in organi, razen če zakon določa drugače (peti odstavek 18. člena ZUP). To se kaže tudi v določbi prvega odstavka 23. člena ZUP, ki določa, da mora vsak organ po uradni dolžnosti med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 223). Smiselno enako velja tudi v primeru, če področni predpis določa (še) dodatno krajevno pristojnost za vložitev oziroma sprejem vloge.
Zato menimo, da je v tem primeru potrebno ravnati v skladu s 65. členom ZUP, ki podrobneje opredeljuje ravnanje organa z vlogo v primeru (ne)pristojnosti. ZUP se namreč uporabi za vprašanja, za katera posebni zakon ne ureja posebnih procesnih pravil (drugi odstavek 3. člena ZUP, smiselno enako določa tudi 85. člen ZTuj-2).
V skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZUP mora organ v primeru, če ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, vložnika na to opozoriti in ga napotiti k pristojnemu organu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti. Tako vlogo nato organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti. Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba (šesti odstavek 65. člena ZUP). Ta dolžnost po našem mnenju ne velja le v trenutku, ko je organ dobil vlogo (oziroma le-to kljub neizpolnjevanju pogojev iz posebnega zakona pomotoma tudi sprejel), temveč tudi kasneje, brž ko ugotovi oziroma zve, da zanjo ni pristojen (enako glede postopanja - sicer po petem odstavku 65. člena ZUP - tudi Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 165).
V primeru, ko je že iz vložene vloge in (sicer nepopolno) priloženih dokazil povsem očitno (pri čemer mora ta očitnost res že na prvi pogled izhajati iz vloge – glej v tem smislu tudi Zahteva za dopolnitev nepopolne vloge, če iz le-te pravica stranki ne pripada) da organ kljub morebitni dopolnitvi vloge z manjkajočim dokazilom (v konkretnem primeru dokazilom o sprejemu na študij iz šestega odstavka 44. člena ZTuj-2) ni krajevno pristojen za neposredni sprejem vloge (v konkretnem primeru je namreč mogoče iz okoliščin konkretnega primera domnevati, da tujec nima ustreznega vizuma, ki bi mu skupaj z dokazilom o sprejemu na študij v skladu s šestim odstavkom 44. člena ZTuj-2 omogočal vložitev vloge za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, zato mora v skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZTuj-2 prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini), menimo, da organ stranke ne potrebuje pozvati k dopolnitvi vloge z namenom, da bi ugotovil, ali je v skladu s posebnim zakonom vendarle pristojen za neposredni sprejem vloge.
Na podlagi vsega navedenega menimo, da bi moral organ vložnika najprej seznaniti oziroma opozoriti na napako pri sprejemu vloge in ga napotiti k vložitvi vloge pri pristojnem organu (ter posledično tudi k vrnitvi potrdila o vloženi prošnji, ki v konkretnem primeru velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji). Če bi vložnik kljub temu zahteval, da se njegova že sprejeta vloga obravnava, pa bi jo moral organ s sklepom zavreči zaradi nepristojnosti za neposredni sprejem vloge (in v njem v skladu z obveznostmi iz posebnega zakona določiti tudi pripadajoče ukrepe, v konkretnem primeru, razveljaviti potrdilo o vloženi prošnji in določiti rok za prostovoljni odhod).
ZUP pa ne opredeljuje podlage za povrnitev škode, ki jo organ (po svoji krivdi) povzroči stranki. Predvideva se namreč, da bo organ korektno vodil postopek in s tem preprečil nastanek nepotrebne škode. Glede napačnega ravnanja organa pa se postavi vprašanje odgovornosti države v skladu s 26. členom Ustave RS. Zato bi stranka, ki meni, da ji je organ neupravičeno povzročil škodo, povrnitev le-te lahko uveljavljala le s civilnopravnim zahtevkom (več v Avbelj (ur.), Ustava RS s komentarjem, 2019, glej tudi Povrnitev stroškov stranki zaradi domnevne krivde organa).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.