Pravna narava mnenj po 43. členu GZ-1 in standard obrazloženosti teh mnenj v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja

Zadeva: Pravna narava mnenj po 43. členu GZ-1 in standard obrazloženosti teh mnenj v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja

Datum odgovora: 26. 8. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kakšna je pravna narava mnenja in kaj mora ta obsegati po določbah 43. člena GZ-1?

Ali se mnenje občine izda v obliki odločbe, če nameravana gradnja ni skladna s predpisi iz njene pristojnosti? 

Odgovor:

Mnenja in soglasja so običajno akcesorni tip akta. Toda pri tem je treba biti zelo pazljiv, saj področni zakon (lex specialis) lahko uporabi določen pojem, katerega pravna narava pa je lahko drugačna po sistemskih pravilih ali drugem zakonu, čeprav se uporablja isti termin.  

Ko v področni zakonodaji naletimo na termin mnenje ali analogno soglasje, moramo na splošno pazljivo ločiti dva položaja: (1) mnenje ali soglasje se zahteva kot breme stranke v smislu priloge k vlogi v drugem postopku, kot je mnenje ali soglasje izdano (najprej teče prvi postopek izdaje mnenja, nato se v drugem postopku to mnenje priloži v novem postopku k vlogi) ali (2) gre za postopek skupnega odločanja, ko mora mnenje ali soglasje pridobiti organ izdajatelj od drugega organa. Le drugi primeri se štejejo za akcesorne akte in končna odločba za zbirno (po Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, primerjaj Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 208. in nadaljnjim členom). V prvem primeru se mnenje ali soglasje šteje kot druge priloge k vlogi in 208. člen ZUP in nadaljnji ne obravnavajo, saj je mnenje ali soglasje samostojen akt, včasih sui generis akt, tj. "mnenje" ali tudi odločba po 210. členu ZUP, ki je hkrati priloga k vlogi v novem postopku. Če bi stranka takega soglasja ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ne priložila, bi moral pristojni organ vlogo obravnavati kot nepopolno. Nekateri zakoni pa terjajo od stranke tudi soglasja, ki jih ne izdajajo upravni in drugi oblastni organi/zacije, temveč privatne osebe, takrat seveda tako soglasje bremeni zopet stranko in ne organ, ki izdaja odločbo (npr. pri prijavi prebivališča mora stranka zahtevi priložiti soglasje lastnika stanovanja, če ni sama lastnik oziroma najemnik). Pod črto je treba področni zakon natančno brati, da se razbere pristojnost in oravna narava določenega mnenja ali soglasja in s tem ustrezen postopek in pravno varstvo stranke. 

Iz določb 43. člena Gradbenega zakona (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) izhaja, da gradbeno dovoljenje kot odločbo izdaja praviloma pristojna upravna enota, pri čemer pa investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev (več v Koval in Sodja (ur.), Komentar GZ-1, 2023, str. 256 in nasl.). 

je dolžnost mnenjedajalca, da se jasno opredeli do predlagane gradnje in da svojo opredelitev obrazloži, tako glede sprejemljivosti kot tudi glede uporabljene pravne podlage za njegovo stališče. To stališče, izraženo v mnenju, mora izhajati iz uporabe relevantnih določb predpisa iz pristojnosti mnenjedajalca. Če mnenjedajalec meni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladna s predpisom iz njegove pristojnosti, takrat v mnenju obrazloži in pravno utemelji tudi v nasprotju, s katero pravno normo nameravana gradnja ni skladna. Torej, mnenjedajalec po GZ-1 NE izdaja zavrnilne odločbe, ampak v takšnem primeru izda (negativno) mnenje kot akcesorni akt, v katerem z uporabo relevantnih pravnih norm pojasni, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladna s posameznimi/posamezno določbami/določbo predpisa iz njegove pristojnosti. Mnenje ni odločanje o nečem, ampak zgolj zavzemanje stališča do nečesa, strokovno stališče oziroma pojasnjevanje. Z mnenjem, ki ga investitor v skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ-1 pridobi pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, se torej ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prim. sodba UPRS I U 890/2018-12 z dne 22. 1. 2020, sklep UPRS I U 1941/2019-8 z dne 13. 2. 2020 in sklep UPRS I U 53/2020-36 z dne 1. 10. 2020). Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (upravna odločba) je tudi ta, da so k nameravani gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1 oz., da upravni organ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena navedenega zakona ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj (2. točka prvega odstavka 52. člena GZ-1). V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, upravni organ z odločbo zahtevo za gradbeno dovoljenje zavrne.  

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

'

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...