Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

Zadeva: Pristojnost organa pri vodenju upravnega postopka, med katerim stranka spremeni stalni naslov prebivališča

Datum odgovora: 9. 8. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Organ vodi upravni postopek kot krajevno pristojen na določenem območju. V postopku je že razpisana ustna obravnava. Med postopkom stranka zamenja stalno prebivališče, ki predstavlja navezno okoliščino, a tega ne sporoči upravnemu organu. Kako ravnati glede krajevne pristojnosti? Ali se postopek zaključi z izdajo odločbe ali je potrebno zadevo odstopiti novemu pristojnemu upravnemu organu? Kaj, če stranka na prenos krajevne pristojnosti med organi poda ugovor?

Odgovor:

22. člen ZUP navaja, da v primeru spremembe okoliščin med postopkom ostane pristojen organ, ki je postopek začel. Novo pristojnemu organu sme le-ta zadevo odstopiti samo, če presodi, da bi s tem postopek (predvsem za stranko, ali pa tudi sicer) znatno olajšal. A tudi če organ, ki je postopek kot takrat krajevno pristojni začel, tega ne stori, mu ni mogoče uspešno očitati, da za odločanje ni bil krajevno pristojen (po Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 133). V tem delu je mišljeno predvsem, da je za stranko bližje, če postopek vodi novi organ, zato postopek teče hitreje in ceneje. Zadeva se odstopi torej zgolj izjemoma, če bi bilo to v interesu stranke, sicer postopek konča tisti upravni organ, ki je postopek začel. Ni pa vedno tako, predvsem je treba paziti na področno zakonodajo in specialne določbe glede krajevne pristojnosti.

Vsako vlogo je potrebno tolmačiti ne po nazivu (falsa nominatio non nocet) s strani vložnika, pač pa po njeni dejanski vsebini. Že glede na naziv kaže poudariti, da bi stranka očitno uveljavljala zahtevo, za katero nima pravne podlage. ZUP namreč stranko ne legitimira ugovarjati krajevni pristojnosti, zato bi moral upravni organ zahtevo stranke zavreči s sklepom kot zahtevo, ker vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma in po tem zakonu ne more biti stranka, po drugi točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Vprašanje pristojnosti lahko stranka izpodbija le v okviru pravnih sredstev po izdaji odločbe o glavni stvari, pred in med postopkom pa gre le za vprašanje med organi (kompetenčni spor), saj se ob tem ne odloča meritorno o upravni zadevi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 142). Če torej zakon stranki zoper neko odločitev ne daje samostojnega zahtevka oz. pravnega varstva, ta tega nima, lahko pa to okoliščino (tu krajevno pristojnost), izpodbija (le) v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari iz naslova domnevno bistvene postopkovne napake (npr. češ da je prenos za stranko in cel postopek pomenil neekonomičnost).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...