Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). | Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017). | ||
'''V primeru, da stranka vloži dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, | Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. členu ZUP]]. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek [[Zak:ZUP#238. .C4.8Dlen{{!}}238. člena ZUP]], več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga). | ||
'''V primeru, da stranka vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini, saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take "dopolnitve" lahko obravnavala kot pritožba, kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu nerazumljivosti vloge po določbah [[Zak:ZUP#67. .C4.8Dlen{{!}}67. člena ZUP]]. Če dana vloga ni po izjavi vložnika pritožba, se zavrže, če pa gre za pritožbo, se ravna v skladu z določili [[Zak:ZUP#240. .C4.8Dlen{{!}}240. člena ZUP]].''' | |||
Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#64. .C4.8Dlen{{!}}64. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]], jo je treba obravnavati v skladu z določili 67. člena ZUP.<br> | Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb [[Zak:ZUP#63. .C4.8Dlen{{!}}63. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#64. .C4.8Dlen{{!}}64. člena ZUP]], [[Zak:ZUP#65. .C4.8Dlen{{!}}65. člena ZUP]] in [[Zak:ZUP#66. .C4.8Dlen{{!}}66. člena ZUP]], jo je treba obravnavati v skladu z določili 67. člena ZUP.<br> | ||
Redakcija: 16:31, 19. april 2023
Zadeva: Ravnanje z dopolnitvami vloge po vročitvi odločbe
Datum odgovora: 17. 4. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje:
Kako ravnati z dopolnitvami vloge, ki so bile organu posredovane po vročeni odločbi? Se te upoštevajo v pritožbenem postopku?
Odgovor:
Z vročitvijo odločbe stranki se šteje, da je postopek končan in odločba izdana, odločitev pa pravno učinkuje. Stranka ima pravico le do izdaje odločbe dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek 146. člena ZUP). Gre za t. i. prekluzije, ki vodijo v učinkovitost postopka (več o tem v Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017).
Po vročitvi odločbe se stranka lahko pritoži in izpodbija odločbo iz razlogov, navedenih v 237. členu ZUP. V primeru vložene pritožbe pritožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Ti se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi (drugi odstavek 238. člena ZUP, več v komentarju ZUP, Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 2. knjiga).
V primeru, da stranka vloži t. i. dopolnitev vloge po vročitvi upravnega akta in v času še odprtega pritožbenega roka zoper ta upravni akt, bi organ moral preveriti, kaj je ta vloga po svoji vsebini, saj določeno oziroma napačno poimenovanje (npr. dopolnitev vloge) ne škoduje. Tako bi se take "dopolnitve" lahko obravnavala kot pritožba, kar pa je treba preveriti za posamezen primer, v smislu nerazumljivosti vloge po določbah 67. člena ZUP. Če dana vloga ni po izjavi vložnika pritožba, se zavrže, če pa gre za pritožbo, se ravna v skladu z določili 240. člena ZUP.
Če je vloga poslana po e-pošti in niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo v smislu določb 63. člena ZUP, 64. člena ZUP, 65. člena ZUP in 66. člena ZUP, jo je treba obravnavati v skladu z določili 67. člena ZUP.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.