Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu

Zadeva: Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu

Datum odgovora: 15. 9. 2011, pregled 22. 1. 2023 

Vprašanje:

Ali gre pri izdaji akta, ki ga področni zakon imenuje "potrdilo" (npr. potrdilo o obstoju uporabnega dovoljenja po Gradbenem zakonu) za upravno zadevo ali le potrdila po posebnem ugotovitvenem postopku (180. člen ZUP)?

Odgovor:

Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon ali ne glede na njegove določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve v 2. členu ZUP. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena pove, da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novela) v četrtem odstavku 197. člena določa v osnovi, kdaj se šteje uporabno dovoljenje kot izdano neposredno po zakonu. Toda v nadaljevanju opredeljuje, da organ, tj. praviloma upravna enota, lahko na zahtevo stranke izda potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje, če so zahtevi priložena dokazila in organ ugotovi izpolnjevanje potrebnih pogojev po zakonu. V nadaljevanju člena je eksplicitno določeno, da se za takšna dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po 180. členu ZUP prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). Kadar je iz dikcije področnega zakona (kot je 197. člen ZGO-1, vključno z ZGO-1A) jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne) priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico, gre namreč za meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. Ne gre le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.

Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (do uporabe objekta), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Ker področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", tj. najmanj potrdi obstoj pravno priznanega uporabnega dovoljenja (velja kot uporabno dovoljenje), je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba (več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). Zato menimo, da je tako potrdilo, ki je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca, po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt.

Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z 210. členom ZUP, vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico (uporabe objekta). Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke (tako ZGO-1 v postopku izdaje uporabnega dovoljenja daje to legitimacijo samo investitorju, kot izhaja tudi iz stališča Upravnega sodišča v zadevi IV U 27/2010, čeprav se je po našem mnenju sodišče v tej sodbi oprlo na napačno razlogovanje, češ da "je mogoče uporabno dovoljenje pridobiti na podlagi v zakonu zahtevane listinske dokumentacije, kar pomeni da zakon (materialni predpis) v tem postopku ne predvideva udeležbe stranskih udeležencev").

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...