Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
'''Odgovor:''' | '''Odgovor:''' | ||
Pristojni organ praviloma začne in vodi upravni postopek za vsak zahtevek oziroma vsako upravno zadevo posebej (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 284 - 285).Organ združuje postopke zaradi načela ekonomičnosti upravnega postopka. S tem se na zakonit način odstopi od pravila en zahtevek en postopek oziroma ena upravna zadeva ter tako vodi postopek in odloča hkrati v več upravnih zadevah v enem samem postopku (Kovač, Rakar, Remic, Upravno procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, str. 236).<br> | Pristojni organ praviloma začne in vodi upravni postopek za vsak zahtevek oziroma vsako upravno zadevo posebej (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 284 - 285).Organ združuje postopke zaradi načela ekonomičnosti upravnega postopka. S tem se na zakonit način odstopi od pravila en zahtevek en postopek oziroma ena upravna zadeva ter tako vodi postopek in odloča hkrati v več upravnih zadevah v enem samem postopku (Kovač, Rakar, Remic, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, str. 236).<br> | ||
Združitev v en postopek ureja [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen|130. člen ZUP]], in sicer za primer, če se pravice ali obveznosti strank (ene ali več) opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen. | Združitev v en postopek ureja [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen|130. člen ZUP]], in sicer za primer, če se pravice ali obveznosti strank (ene ali več) opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen. Ne glede na to, da so izpolnjeni vsi trije pogoji, pa organ zadev ni dolžan združiti, saj mu zakon daje zgolj možnost, o kateri presodi in odloči organ sam (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 285). | ||
V primeru, da je prišlo do združitve zadev, bo organ glede vseh tako združenih postopkov vodil en sam postopek ter izdal samo eno odločbo, v izreku katere bo odločil o vseh zahtevkih strank. O združitvi zadev v en postopek organ izda poseben sklep, ki ga stranke lahko izpodbijajo s pritožbo (tretji odstavek [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen|130. člena ZUP]]) – prvi odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen|258. člena ZUP]] določa, da je pritožba zoper sklep dovoljena le, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Kot pritožbene razloge lahko stranka navaja neizpolnjevanje pogojev za združitev postopka (npr. za odločanje ni stvarno pristojen isti organ) ali pa, da odločitev ni skladna z načelom ekonomičnosti, npr. ker bi se z združitvijo zadev postopek nesorazmerno podaljšal in onemogočal stranki pridobitev njene pravice v razumnem roku (v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 401).<br> | |||
<br> | <br> | ||
Redakcija: 15:23, 30. april 2014
Zadeva: 'Združitev zahtevkov v en postopek na 1. ali 2. stopnji in pritožba zoper sklep o združitvi zadev v en postopek
Datum odgovora: 31. 5. 2009 in 30. 4. 2014
Vprašanje:'
Upravni organ je z več odločbami odločil o pravici (npr. odločanje o začasni nezmožnosti za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure - prva odločba prizna pravico za obdobje npr. za obdobje od 1. 3. 2014 do 20. 3. 2014, druga odločba za obdoje 21. 3. 2014 do 15. 4. 2014). Zoper vse odločbe je stranka podala pritožbe (npr. želi, da se ji prizna začasna nezmožnost za delo za 8 ur). Ali sme upravni organ 2. stopnje v pritožbenem postopku smiselno uporabiti določbe 130. člena ZUP o združitvi zadev v en postopek, ki veljajo za postopek na prvi stopnji?
Ali je zoper sklep o združitvi zadev v en postopek dovoljena pritožba?
Odgovor:
Pristojni organ praviloma začne in vodi upravni postopek za vsak zahtevek oziroma vsako upravno zadevo posebej (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 284 - 285).Organ združuje postopke zaradi načela ekonomičnosti upravnega postopka. S tem se na zakonit način odstopi od pravila en zahtevek en postopek oziroma ena upravna zadeva ter tako vodi postopek in odloča hkrati v več upravnih zadevah v enem samem postopku (Kovač, Rakar, Remic, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, str. 236).
Združitev v en postopek ureja 130. člen ZUP, in sicer za primer, če se pravice ali obveznosti strank (ene ali več) opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen. Ne glede na to, da so izpolnjeni vsi trije pogoji, pa organ zadev ni dolžan združiti, saj mu zakon daje zgolj možnost, o kateri presodi in odloči organ sam (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 285).
V primeru, da je prišlo do združitve zadev, bo organ glede vseh tako združenih postopkov vodil en sam postopek ter izdal samo eno odločbo, v izreku katere bo odločil o vseh zahtevkih strank. O združitvi zadev v en postopek organ izda poseben sklep, ki ga stranke lahko izpodbijajo s pritožbo (tretji odstavek 130. člena ZUP) – prvi odstavek 258. člena ZUP določa, da je pritožba zoper sklep dovoljena le, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Kot pritožbene razloge lahko stranka navaja neizpolnjevanje pogojev za združitev postopka (npr. za odločanje ni stvarno pristojen isti organ) ali pa, da odločitev ni skladna z načelom ekonomičnosti, npr. ker bi se z združitvijo zadev postopek nesorazmerno podaljšal in onemogočal stranki pridobitev njene pravice v razumnem roku (v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 401).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.