Iz Upravna Svetovalnica
m (- prestavitev Upravna-svetovalnica:Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev na [[Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za reš) |
|||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
== '''Zadeva: '''Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev == | == '''Zadeva: '''Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev == | ||
'''Datum odgovora:''' 28. 3. 2011<br> | '''Datum odgovora:''' 28. 3. 2011<br> | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
Stranki je bil v upravnem postopku (npr. v postopku pridobitve otroškega dodatka) izdan sklep o prekinitvi postopka v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZUP, v katerem ji je organ naložil, da v skladu z drugim odstavkom 151. člena ZUP vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja (npr. zahtevek za ureditev preživnine). Stranka se je nato zopet oglasila pri upravnem organu ter podala ustno izjavo na zapisnik, da ne bo dajala vloge na drug organ, pristojen za reševanje predhodnega vprašanja, saj se je pri izpolnjevanju prvotne vloge (za pridobitev otroškega dodatka) zmotila oz. je pozabila vnesti določene podatke, ki vplivajo na dejansko stanje (npr. pozabila je napisati svojega partnerja, s katerim je v izvenzakonski zvezi). Kako mora postopati organ v takem primeru?<br> | Stranki je bil v upravnem postopku (npr. v postopku pridobitve otroškega dodatka) izdan sklep o prekinitvi postopka v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZUP, v katerem ji je organ naložil, da v skladu z drugim odstavkom 151. člena ZUP vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja (npr. zahtevek za ureditev preživnine). Stranka se je nato zopet oglasila pri upravnem organu ter podala ustno izjavo na zapisnik, da ne bo dajala vloge na drug organ, pristojen za reševanje predhodnega vprašanja, saj se je pri izpolnjevanju prvotne vloge (za pridobitev otroškega dodatka) zmotila oz. je pozabila vnesti določene podatke, ki vplivajo na dejansko stanje (npr. pozabila je napisati svojega partnerja, s katerim je v izvenzakonski zvezi). Kako mora postopati organ v takem primeru?<br> | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
Izdani sklep o prekinitvi postopka z namenom rešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim organom, ki je bil izdan na podlagi napačno ugotovljenih dejstev, je nezakonit. To pa ne ovira nastopa njegove dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Menimo, da mora organ v takšnem primeru nadaljevati postopek in meritorno odločiti na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, ki jih je sicer ugotovil šele po izdaji prvotnega sklepa o prekinitvi. Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice (glej [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]) ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Ravno iz pravilno ugotovljenih dejstev pa izhaja, da ni več potrebe po prekinitvi postopka. Torej organ od stranke ne bo zahteval rešitve predhodnega vprašanja in tako uveljavljal posledic, ki bi izhajale iz tega (ustavitev postopka). Zadostuje, da organ odstop od procesne zahteve - sklepa o prekinitvi postopka z nalogom, da stranka zahteva pri pristojnem organu uvedbo postopka za rešitev predhodnega vprašanja, evidentira z uradnim zaznamkom ter o tem obvestil stranko. Pomembno je, da se postopek nadaljuje, saj je to potrebno predvsem z vidika varstva javnega interesa (oz. interesa otroka). | Izdani sklep o prekinitvi postopka z namenom rešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim organom, ki je bil izdan na podlagi napačno ugotovljenih dejstev, je nezakonit. To pa ne ovira nastopa njegove dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Menimo, da mora organ v takšnem primeru nadaljevati postopek in meritorno odločiti na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, ki jih je sicer ugotovil šele po izdaji prvotnega sklepa o prekinitvi. Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice (glej [[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen|8. člen ZUP]]) ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Ravno iz pravilno ugotovljenih dejstev pa izhaja, da ni več potrebe po prekinitvi postopka. Torej organ od stranke ne bo zahteval rešitve predhodnega vprašanja in tako uveljavljal posledic, ki bi izhajale iz tega (ustavitev postopka). Zadostuje, da organ odstop od procesne zahteve - sklepa o prekinitvi postopka z nalogom, da stranka zahteva pri pristojnem organu uvedbo postopka za rešitev predhodnega vprašanja, evidentira z uradnim zaznamkom ter o tem obvestil stranko. Pomembno je, da se postopek nadaljuje, saj je to potrebno predvsem z vidika varstva javnega interesa (oz. interesa otroka). | ||
<br> | <br> | ||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' | ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' | ||
| Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]] | [[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]] | ||
Redakcija: 09:51, 17. oktober 2011
Zadeva: Postopanje upravnega organa, ko stranka ne želi začeti postopka za rešitev predhodnega vprašanja zaradi napačno ugotovljenih dejstev
Datum odgovora: 28. 3. 2011
Vprašanje:
Stranki je bil v upravnem postopku (npr. v postopku pridobitve otroškega dodatka) izdan sklep o prekinitvi postopka v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZUP, v katerem ji je organ naložil, da v skladu z drugim odstavkom 151. člena ZUP vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja (npr. zahtevek za ureditev preživnine). Stranka se je nato zopet oglasila pri upravnem organu ter podala ustno izjavo na zapisnik, da ne bo dajala vloge na drug organ, pristojen za reševanje predhodnega vprašanja, saj se je pri izpolnjevanju prvotne vloge (za pridobitev otroškega dodatka) zmotila oz. je pozabila vnesti določene podatke, ki vplivajo na dejansko stanje (npr. pozabila je napisati svojega partnerja, s katerim je v izvenzakonski zvezi). Kako mora postopati organ v takem primeru?
Odgovor:
Izdani sklep o prekinitvi postopka z namenom rešitve predhodnega vprašanja pred pristojnim organom, ki je bil izdan na podlagi napačno ugotovljenih dejstev, je nezakonit. To pa ne ovira nastopa njegove dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Menimo, da mora organ v takšnem primeru nadaljevati postopek in meritorno odločiti na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, ki jih je sicer ugotovil šele po izdaji prvotnega sklepa o prekinitvi. Namreč pomembno je, da organ v skladu z načelom materialne resnice (glej 8. člen ZUP) ugotovi dejansko stanje in kar najhitreje in čim bolj smotrno reši zadevo. Ravno iz pravilno ugotovljenih dejstev pa izhaja, da ni več potrebe po prekinitvi postopka. Torej organ od stranke ne bo zahteval rešitve predhodnega vprašanja in tako uveljavljal posledic, ki bi izhajale iz tega (ustavitev postopka). Zadostuje, da organ odstop od procesne zahteve - sklepa o prekinitvi postopka z nalogom, da stranka zahteva pri pristojnem organu uvedbo postopka za rešitev predhodnega vprašanja, evidentira z uradnim zaznamkom ter o tem obvestil stranko. Pomembno je, da se postopek nadaljuje, saj je to potrebno predvsem z vidika varstva javnega interesa (oz. interesa otroka).
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.