Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
== '''Zadeva: '''Najkrajši možni izpolnitveni rok (v inšpekcijskem postopku) == | == '''Zadeva: '''Najkrajši možni izpolnitveni rok (v inšpekcijskem postopku) == | ||
'''Datum odgovora:''' 8. 12. 2010<br><br> | '''Datum odgovora:''' 8. 12. 2010<br><br> | ||
== '''Vprašanje:''' == | == '''Vprašanje:''' == | ||
Pri določanju paricijskega roka v odločbi uradna oseba (npr. inšpektor) navede rok »takoj«. Ali je dovoljeno določiti rok na ta način, torej ne da bi ga izrazili s trajanjem v dnevih ali pa na določen koledarski dan? Kako določiti smiselno čim krajši rok, še isti dan, ko je odločba vročena ali najpozneje do konca naslednjega dne? Ali navedba »takoj« pomeni prav to?<br> | Pri določanju paricijskega roka v odločbi uradna oseba (npr. inšpektor) navede rok »takoj«. Ali je dovoljeno določiti rok na ta način, torej ne da bi ga izrazili s trajanjem v dnevih ali pa na določen koledarski dan? Kako določiti smiselno čim krajši rok, še isti dan, ko je odločba vročena ali najpozneje do konca naslednjega dne? Ali navedba »takoj« pomeni prav to?<br> | ||
== '''Odgovor:''' == | == '''Odgovor:''' == | ||
Ko organ prizna pravico, zlasti pa ko določi obveznost stranke v javnem interesu, je za izvršljivost odločitve in realizacijo javne koristi bistvena tudi določitev roka, saj drugače izrek ni določen. Izpolnitveni rok lahko določi že področni predpis, sicer pa se dopolnilno uporabi ZUP. ZUP pooblašča uradno osebo, da sama določi rok izvršitve, če pa ga le-ta ne določi, velja splošno določilo, kdaj postane odločba izvršljiva, tako da ni pravne praznine (Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 179-180). Inšpektorji morajo po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3209.html Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) določiti takšen izpolnitveni rok, ki je hkrati obratnosorazmeren glede na težo kršitve in realen oziroma izvedljiv za konkretno stranko.<br> | Ko organ prizna pravico, zlasti pa ko določi obveznost stranke v javnem interesu, je za izvršljivost odločitve in realizacijo javne koristi bistvena tudi določitev roka, saj drugače izrek ni določen. Izpolnitveni rok lahko določi že področni predpis, sicer pa se dopolnilno uporabi ZUP. ZUP pooblašča uradno osebo, da sama določi rok izvršitve, če pa ga le-ta ne določi, velja splošno določilo, kdaj postane odločba izvršljiva, tako da ni pravne praznine (Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 179-180). Inšpektorji morajo po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO3209.html Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) določiti takšen izpolnitveni rok, ki je hkrati obratnosorazmeren glede na težo kršitve in realen oziroma izvedljiv za konkretno stranko.<br> | ||
V odločbi se lahko navede rok »takoj«, vendar je potrebno poudariti, da odločba postane izvršljiva šele z vročitvijo stranki (drugi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člena ZUP]]), saj je vročitev pogoj za nastanek pravnih posledic. Šele od vročitve začnejo teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Zato bi bilo sploh bolje navesti »takoj z dnem vročitve te odločbe« (torej do konca tistega dne). <br> | V odločbi se lahko navede rok »takoj«, vendar je potrebno poudariti, da odločba postane izvršljiva šele z vročitvijo stranki (drugi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člena ZUP]]), saj je vročitev pogoj za nastanek pravnih posledic. Šele od vročitve začnejo teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Zato bi bilo sploh bolje navesti »takoj z dnem vročitve te odločbe« (torej do konca tistega dne). <br> | ||
Najožji rok po ZUP in po ZIN je en dan. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#100._.C4.8Dlen|100. člena ZUP]] namreč določa, da so roki določeni v dnevih, mesecih ali letih, ožjih ali širših časovnih enot ne poznamo (npr.ur), tako je po ZUP dan nedeljiva celota (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 128). Z izrekom na licu mesta pa velja tisti hip (t.j. še isti dan) le, če gre za ustno odločbo, ki pa se lahko izda samo, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člena ZUP]] (oziroma v tem primeru po 34. členu ZIN) ali če to določa področni zakon.<br> | Najožji rok po ZUP in po ZIN je en dan. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#100._.C4.8Dlen|100. člena ZUP]] namreč določa, da so roki določeni v dnevih, mesecih ali letih, ožjih ali širših časovnih enot ne poznamo (npr.ur), tako je po ZUP dan nedeljiva celota (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 128). Z izrekom na licu mesta pa velja tisti hip (t.j. še isti dan) le, če gre za ustno odločbo, ki pa se lahko izda samo, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#144._.C4.8Dlen|144. člena ZUP]] (oziroma v tem primeru po 34. členu ZIN) ali če to določa področni zakon.<br> | ||
<br> | <br> | ||
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' | ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].'' | ||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
<comments /> | <comments /> | ||
[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Roki]] | [[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Roki]] | ||
Redakcija: 13:18, 19. avgust 2011
Zadeva: Najkrajši možni izpolnitveni rok (v inšpekcijskem postopku)
Datum odgovora: 8. 12. 2010
Vprašanje:
Pri določanju paricijskega roka v odločbi uradna oseba (npr. inšpektor) navede rok »takoj«. Ali je dovoljeno določiti rok na ta način, torej ne da bi ga izrazili s trajanjem v dnevih ali pa na določen koledarski dan? Kako določiti smiselno čim krajši rok, še isti dan, ko je odločba vročena ali najpozneje do konca naslednjega dne? Ali navedba »takoj« pomeni prav to?
Odgovor:
Ko organ prizna pravico, zlasti pa ko določi obveznost stranke v javnem interesu, je za izvršljivost odločitve in realizacijo javne koristi bistvena tudi določitev roka, saj drugače izrek ni določen. Izpolnitveni rok lahko določi že področni predpis, sicer pa se dopolnilno uporabi ZUP. ZUP pooblašča uradno osebo, da sama določi rok izvršitve, če pa ga le-ta ne določi, velja splošno določilo, kdaj postane odločba izvršljiva, tako da ni pravne praznine (Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 179-180). Inšpektorji morajo po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) določiti takšen izpolnitveni rok, ki je hkrati obratnosorazmeren glede na težo kršitve in realen oziroma izvedljiv za konkretno stranko.
V odločbi se lahko navede rok »takoj«, vendar je potrebno poudariti, da odločba postane izvršljiva šele z vročitvijo stranki (drugi odstavek 224. člena ZUP), saj je vročitev pogoj za nastanek pravnih posledic. Šele od vročitve začnejo teči roki za pridobitev pravic, izpolnitev obveznosti in vlaganje pravnih sredstev. Zato bi bilo sploh bolje navesti »takoj z dnem vročitve te odločbe« (torej do konca tistega dne).
Najožji rok po ZUP in po ZIN je en dan. Prvi odstavek 100. člena ZUP namreč določa, da so roki določeni v dnevih, mesecih ali letih, ožjih ali širših časovnih enot ne poznamo (npr.ur), tako je po ZUP dan nedeljiva celota (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 128). Z izrekom na licu mesta pa velja tisti hip (t.j. še isti dan) le, če gre za ustno odločbo, ki pa se lahko izda samo, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka 144. člena ZUP (oziroma v tem primeru po 34. členu ZIN) ali če to določa področni zakon.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.