Izkazovanje pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil

Zadeva: Izkazovanje pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil

Datum odgovora: 28. 11. 2013, 27.12. 2013 in 24. 3. 2014, pregled 27. 12. 2022, dopolnitev 9. 8. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku 

Vprašanje:

Prvi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) določa, da je potrebno za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil izkazovati pravni interes. Po drugem odstavku istega člena je pravni interes podan, če splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kaj označuje izraz »neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj«?

Odgovor:

Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Pravno korist je mogoče šteti za neposredno, če je obstoječa in sedanja, torej ne hipotetična in prihodnja, pri kateri ni jasno ali oziroma kdaj bo do nje prišlo. Poleg tega mora biti osebna, kar pomeni, da posameznik varuje le svojo korist, ne pa tudi koristi drugega ali javne koristi (Kerševan in Kovač (ur.), ZUP s komentarjem, 1. knjiga, 2020, str. 335). 

Če pobudnik meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik zahetva, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

Pravni interes je podan tedaj, ko je posameznikova pravica kršena ali ogrožena in je brez posega sodišča ne bi bilo mogoče uresničiti (po Mavčič et al., Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili, 2000, str. 174).

Ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Tako je neposredni pravni interes za pobudo pobudniku mogoče priznati šele, ko bo tudi sodišče zadnje stopnje zakon razlagalo na način, ki je po mnenju pobudnika v neskladju z Ustavo RS. Nasproti takšni odločitvi pa bo imel pobudnik na voljo ustavno pritožbo in pobudo za presojo zakonskih določb, na katerih bo temeljila odločitev. Dokler se v upravnem sporu ne izčrpajo vsa pravna sredstva, ni mogoče šteti, da pobudnik že izkazuje neposredni pravni interes (Sklep US, št. Up-454/04-13, U-I-257/04 z dne 9. 9. 2004). Če nek predpis posega v pravice, pravne koristi oziroma pravni položaj, je tak poseg neposreden, če temu ni tako, pa ne moremo govoriti o posegu. Pravni položaj je lahko, zaradi neke splošne pravne norme, drugačen oziroma spremenjen in od tega je odvisno ali ima pobudnik pravni interes. Pri tem pa je pomembno, da je pravni položaj drugačen že na podlagi pravne norme. Če se na njeni podlagi šele izda odločba, ne moremo govoriti o neposrednem učinku.

Pobudniku, ki izpodbija pravni akt, s katerim niso napadene, ogrožene ali varovane njegove lastne pravice, pravni interes ali pravni položaj, ki torej ne izkaže osebne in neposredne zveze oziroma razmerja do izpodbijanega akta, ni mogoče priznati pravnega interesa (Sklep US, št. U-I-155/94 z dne 9. 11. 1994). Za izkazanost neposrednega in konkretnega pravnega interesa mora pobudnik izkazati osebno in neposredno zvezo oziroma razmerje do izpodbijanega pravnega akta. Zahteva po neposrednosti in konkretnosti pomeni:

 Da bi se pobudnikov pravni položaj spremenil samo ob ugodni odločitvi ustavnega sodišča. Pri tem se to razume tako, da pravni interes obstaja, če bi se z razveljavitvijo ali odpravo izpodbijanega predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšal. Pravni interes ni izkazan, če bi se pobudnikov pravni položaj spremenil na slabše (Sklep US, št. U-I-52/00 z dne 16. 6. 2000).

 Da se abstraktna pravna norma konkretizira v posameznih primerih. Izpodbijana norma se mora za pobudnika že konkretno uporabljati - imeti mora neposreden in konkreten vpliv na njegov pravni položaj (Sklep US, št. U-I-21/99 z dne 15. 7. 1999).

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...