Vpliv smrti stranke na tek upravnega postopka

Zadeva: Vpliv smrti stranke na tek upravnega postopka

Datum odgovora: 05. 03. 2010

Vprašanje:

Stranka umre preden se postopek konča (npr. pred odmero davka). Ali se v takem primeru upravni postopek ustavi?

Odgovor:

Praviloma se upravni postopek konča, ne da bi prišlo do spremembe v osebi stranke. Včasih pa se med postopkom zgodi, da stranka, ki je fizična oseba, umre, ali da stranka, ki je pravna oseba, preneha. V tem primeru se postavi vprašanje pravnega nasledstva stranke (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 204).

Odgovor na vprašanje, kakšne posledice ima to za tek postopka, je odvisen od narave upravne zadeve. Pravice, pravne koristi in obveznosti so pogosto osebnostne, kar pomeni, da prenehajo s smrtjo upravičenca oziroma stranke. V takem primeru upravni organ na podlagi četrtega odstavka 50. člena ZUP postopek s sklepom ustavi ter sklep razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.

V nasprotnem primeru, torej ko gre za pravice, obveznosti in pravne koristi, ki lahko preidejo na pravne naslednike, pa upravni organ postopek prekine (prvi odstavek 153. člena ZUP) in morebitne pravne naslednike obvesti o možnosti vstopa v postopek. Prekinitev postopka traja, dokler vanj ne vstopi pravni naslednik ali skrbnik zapuščine. Pravni naslednik fizične osebe je njen dedič, pravni naslednik pravne osebe pa oseba, na katero zaradi statusnih sprememb ali v postopku stečaja ali likvidacije preidejo pravice oziroma obveznosti pravne osebe, ki je prenehala (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 204).

V davčnih postopkih pa gre za specifično situacijo. V primerjavi z določbami, ki jih za primer smrti stranke določa ZUP, je ureditev v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/2006 in nasl.) širša, saj ne ureja zgolj procesnega nasledstva, torej nadaljevanja že začetega davčnega postopka zoper pravne naslednike davčnega zavezanca. Prevzem davčnih obveznosti s strani pravnih naslednikov ni odvisen od dejstva, ali je v trenutku smrti v zvezi s temi obveznostmi zoper davčnega zavezanca tekel davčni postopek. Treba je namreč upoštevati, da trenutek smrti davčnega zavezanca lahko nastopi v različnih obdobjih davčnopravnega razmerja med davčnim organom in zavezancem. Na pravne naslednike se lahko prenašajo le že nastale davčne obveznosti, čeprav njihova višina še ni ugotovljena oziroma izračunana. Če ni drugače določeno (npr. za dohodnino na letni ravni), to velja predvsem za primere davkov, ki se sicer izračunavajo po poteku davčnega obdobja, za katerega se ugotavljajo (Jerovšek et al., Zakon o davčnem postopku s komentarjem, 2008).

V davčnih zadevah je torej bistveno, za kateri davek gre in kdaj se šteje, da je nastala davčna obveznost - z odmero ali že prej? Če šele z odmero, potem je podana podlaga za ustavitev postopka, sicer pa pride do prenosa v zapuščinsko maso - v tej smeri gredo tudi določbe ZDavp-2, če področni zakon ne določa drugače.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...