Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi

Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi

Datum odgovora: 10. 9. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno? 

Odgovor:

Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke (125. člen ZUP). V zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti. V primeru, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, jo upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih, in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po ZUP ne more biti stranka, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in v primeru, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS IV U 86/2017-9 z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  (129. člen ZUP). 

V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi. Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen. V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  

Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena, kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...