Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti

Zadeva: Vodenje postopka v primeru krajevne (ne)pristojnosti - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 14. 8. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Z zakonom se je spremenila krajevna pristojnost v konkretnih upravnih zadevah (npr. 

Na UE prihaja do dilem zoper tega, kako pravilno postopati v postopkih glede krajevne pristojnosti. V Zakonu o tujcih je bila do uveljavitve Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na UE krajevna pristojnost večine postopkov vezana na kraj prebivanja oziroma sedež delodajalca, od 25. 7. 2024 pa je krajevna pristojnost z interventnim zakonom bila v večini primerov odpravljena. Glede tega se pojavlja vprašanje ali se na željo tujca/pooblaščenca vlogo lahko odstopi drugi UE, če ni krajevne pristojnosti in kaj se zgodi z vlogo, ki je bila vložena na UE pred uveljavitvijo ZUOPUE, za sprejem pa ta UE ni bila pristojna, vlogo pa se je vseeno prevzelo v reševanje? Ali se tako vlogo obdrži in vodi postopek ali se jo odstopi UE, ki je bila pristojna za sprejem vloge do uveljavitve ZUOPUE?

Odgovor:

Čeprav je krajevna pristojnost odpravljena in tujec vlogo lahko vloži pri vsaki upravni enoti, s tem ni dobil pravice, da od upravne enote, kjer je vlogo vložil, zahteva, da se jo odstopi drugi upravni enoti. Upravna enota oziroma organ, pri katerem je vloga vložena, mora vlogo tudi obravnavati, v kolikor je to znotraj pristojnosti organa.

Vloga (zahtevek) je v konkretnem primeru naslovljena na določeno upravno enoto, kar po 66. členu ZUP predstavlja obvezno sestavino vloge, oziroma to izhaja že iz same vložitve. Kljub odpravi krajevne pristojnosti se smiselno uporabljajo pravila o ustalitvi pristojnosti, ki jih navaja 22. člen ZUP. V skladu s 1. točko 22. člena ZUP mora organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostati pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ. Organ lahko odstopi zadevo drugemu organu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, če se s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko. V konkretnem primeru to pomeni, da bi za obravnavo na drugi upravni enoti morali obstajati tehtni razlogi, zlasti prebivanje tujca na območju druge upravne enote. Dejstvo, da bi druga upravna enota vlogo rešila hitreje, ne predstavlja tehtnega razloga.

Pri odstopanju zadeve drugemu organu se v skladu z navedbami iz prejšnjega odstavka lahko predlaga zlasti zadržanost, saj se z odstopanjem vlog drugemu organu prenašata dodatno delo in odgovornost, na kar se zna organ odzvati, če prenos vloge ne bo v skladu z ustalitvijo pristojnosti.

Temeljno glede pristojnosti velja, če posameznik (v konkretnem primeru tujec) ne želi, da vlogo obravnava upravna enota, kjer jo je vložil, jo lahko umakne, ne more pa je prenesti na drugo upravno enoto. Upravna enota, kjer jo je vložil, pa jo lahko odstopi v obravnavo, le v okviru pristojnosti v zvezi z ustalitvijo.

Vloge, ki so bile vložene pred uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poprav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP, Ur. l. RS, št. 95/23 in nasl.) , za katere določen organ ni bil pristojen, pa jih do uveljavitve ni utegnil odstopiti pristojnemu organu, je treba obravnavati organu kamor je bila prvotno vložena vloga, saj ni več ovir glede (ne)pristojnosti.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...