Iz Upravna Svetovalnica
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
<p>Izpolnjevanje predpostavk, kot sta pravna in procesna sposobnost stranke, je pogoj, da stranka lahko sama opravlja dejanja v postopku. Na podlagi [[Zak:ZUP#46. .C4.8Dlen{{!}}46. člena ZUP]] lahko stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, sama izvaja dejanja v upravnem postopku, kar pomeni, da lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poslovna_sposobnost_mladoletnika_nad_15_let%3F Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?]).</p> | <p>Izpolnjevanje predpostavk, kot sta pravna in procesna sposobnost stranke, je pogoj, da stranka lahko sama opravlja dejanja v postopku. Na podlagi [[Zak:ZUP#46. .C4.8Dlen{{!}}46. člena ZUP]] lahko stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, sama izvaja dejanja v upravnem postopku, kar pomeni, da lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Poslovna_sposobnost_mladoletnika_nad_15_let%3F Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?]).</p> | ||
<p>Procesne predpostavke za stranke so določene v področnih predpisih in v ZUP. Slednji zato v tem primeru definira zgolj pojem stranke kot nosilca pravice ali obveznosti na splošno.</p> | <p>Procesne predpostavke za stranke so določene v področnih predpisih in v ZUP. Slednji zato v tem primeru definira zgolj pojem stranke kot nosilca pravice ali obveznosti na splošno.</p> | ||
<p>V Sloveniji | <p>V Sloveniji fizične osebe pridobijo procesno sposobnost z 18-im letom oziroma s polnoletnostjo. '''Po ZUP torej mladoletne osebe nimajo procesne sposobnosti, kar nadalje pomeni, da same ne morejo biti stranke v postopku, razen če je s področnim predpisom določeno drugače. '''</p> | ||
<p>Dejanja, ki jih je morebiti opravila procesno nesposobna stranka, niso veljavna | <p>Dejanja, ki jih je morebiti opravila procesno nesposobna stranka, niso veljavna. '''Če oseba nima procesne sposobnosti in zato sama ne mora nastopati v upravnem postopku, jo mora skozi postopek zastopati njen zakoniti zastopnik''', določen z zakonom, odločbo sodišča ali skrbstvenega organa. Zakoniti zastopnik je torej postavljen oblastno (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 112 in nasl.) njegov obseg zastopanja pa je popoln in ne zgolj v mejah pooblastil, torej opravlja vsa procesna dejanja v imenu stranke, razen če predpisi zahtevajo za posamezna dejanja posebno dovoljenje. Zakoniti zastopniki mladoletni osebi so starši oziroma skrbniki, ki mladoletnika zastopajo neomejen čas oziroma do polnoletnosti, ali začasni zastopniki, ki mladoletno osebo zastopajo omejen čas, postavi pa jih organ z oblastnim sklepom.</p> | ||
<p>So pa v področnih predpisih podrobneje določeni pogoji glede ugovora na zaključno oceno. Tako npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV11583 34. člen Pravilnika] o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 52/13) določa, da ugovor na zaključno oceno lahko pod določenimi pogoji vložijo starši, v [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO450 41.č členu Zakona o gimnazijah] (Ur. l. RS, št. 1/07), pa da lahko končni oceni ugovarja dijak sam.</p> | |||
<p>So pa v področnih predpisih podrobneje določeni pogoji glede ugovora na zaključno oceno. Tako npr. | <p>'''Po ZUP, ki določa zgolj pojem stranke kot nosilca pravice ali obveznosti na splošno, mladoletna oseba ni procesno sposobna in zato ne more sama nastopati kot stranka, v področnih predpisih pa so pogoji drugačni in se razlikujejo od primera do primera.''' </p> | ||
<p>'''Po ZUP, ki | <p> | ||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p> | |||
< | |||
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].'' | |||
== '''Želite podati svoje mnenje:''' == | == '''Želite podati svoje mnenje:''' == | ||
Redakcija: 07:19, 30. julij 2024
Zadeva: Ugovor mladoletne osebe zoper oceno na izpitu - V USKLAJEVANJU
Datum odgovora: 29. 7. 2024
Status uporabnika: stranka v postopku
Vprašanje:
Ali mladoletna oseba, stara 15 let, lahko sama vloži ugovor zoper oceno na izpitu?
Odgovor:
Izpolnjevanje predpostavk, kot sta pravna in procesna sposobnost stranke, je pogoj, da stranka lahko sama opravlja dejanja v postopku. Na podlagi 46. člena ZUP lahko stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna, sama izvaja dejanja v upravnem postopku, kar pomeni, da lahko z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti (glej primer Poslovna sposobnost mladoletnika nad 15 let?).
Procesne predpostavke za stranke so določene v področnih predpisih in v ZUP. Slednji zato v tem primeru definira zgolj pojem stranke kot nosilca pravice ali obveznosti na splošno.
V Sloveniji fizične osebe pridobijo procesno sposobnost z 18-im letom oziroma s polnoletnostjo. Po ZUP torej mladoletne osebe nimajo procesne sposobnosti, kar nadalje pomeni, da same ne morejo biti stranke v postopku, razen če je s področnim predpisom določeno drugače.
Dejanja, ki jih je morebiti opravila procesno nesposobna stranka, niso veljavna. Če oseba nima procesne sposobnosti in zato sama ne mora nastopati v upravnem postopku, jo mora skozi postopek zastopati njen zakoniti zastopnik, določen z zakonom, odločbo sodišča ali skrbstvenega organa. Zakoniti zastopnik je torej postavljen oblastno (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 112 in nasl.) njegov obseg zastopanja pa je popoln in ne zgolj v mejah pooblastil, torej opravlja vsa procesna dejanja v imenu stranke, razen če predpisi zahtevajo za posamezna dejanja posebno dovoljenje. Zakoniti zastopniki mladoletni osebi so starši oziroma skrbniki, ki mladoletnika zastopajo neomejen čas oziroma do polnoletnosti, ali začasni zastopniki, ki mladoletno osebo zastopajo omejen čas, postavi pa jih organ z oblastnim sklepom.
So pa v področnih predpisih podrobneje določeni pogoji glede ugovora na zaključno oceno. Tako npr. 34. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 52/13) določa, da ugovor na zaključno oceno lahko pod določenimi pogoji vložijo starši, v 41.č členu Zakona o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 1/07), pa da lahko končni oceni ugovarja dijak sam.
Po ZUP, ki določa zgolj pojem stranke kot nosilca pravice ali obveznosti na splošno, mladoletna oseba ni procesno sposobna in zato ne more sama nastopati kot stranka, v področnih predpisih pa so pogoji drugačni in se razlikujejo od primera do primera.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.