Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja

Zadeva: Začasen odvzem ali trajen preklic dovoljenja - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 17. 7. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Ali lahko uradna oseba, posebej inšpektor izda ustno odločbo, ki poseže v izdano dovoljenje za neko dejavnost stranki?

Ali lahko v izreku taka odločba določa prepoved ali omejitev dovoljenja začasno?

Odgovor:

Upravna odločba je konkreten upravni akt, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Z odločbo se na temelju splošnega akta (predpisa) sprejeme konkretna odločitev na podlagi obstoječih ali preteklih dejstev glede določene ali vsaj določljive stranke in s ciljem vnaprejšnje ureditve stanja.

Odločba se izda pisno. Izjemoma lahko pristojni organ v primerih, ki jih določata tako ZUP (211. člen ZUP, glej tudi drugi odstavek 210. člena ZUP za nujne ukrepe v javnem interesu po četrti točki prvega odstavka 144. člena ZUP) kot poseben zakon (npr. 174. člen Zakona o letalstvu (ZLet, Ur. l. RS, št. 18/01 in nasl.), odloči tudi ustno. Organ, ki ustno odloči, lahko odredi, da se odločba tudi takoj izvrši. Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve razen v primeru, ko področni zakon to določa drugače (npr. drugi odstavek 174. člen Zlet), glej tudi primer).

Praviloma se odločba izda, ko je popolno ugotovljeno in dokazano dejansko stanje, potrebno za aplikacijo prava na konkretne okoliščine primera, pri čemer mora biti stranki tudi dana možnost soudeležbe. Edina izjema od tega pravila je z namenom varstva pravic strank (7. člen ZUP) t.i. začasna ali provizorna odločba, s katero se posamezna vprašanja ali razmerja uredijo pred koncem postopka, če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 614-615). V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek 221. člen ZUP), glej tudi primer. 

Postopki po uradni dolžnosti so uvedeni zaradi javnega interesa (glej primer), da se npr. vzpostavi zakonito stanje (npr. da se prepove obratovanje letališča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za njegovo varno obratovanje, ki mu je bilo dovoljeno z dovoljenjem (odločbo)). V skladu s 138. členom ZUP je potrebno pred izdajo vsake odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Odločitve morajo temeljiti na resničnem dejanskem stanju (glej načelo materialne resnice – 8. člen ZUP), ki mu sledi izvedba načela zaslišanja stranke in izdaja odločbe, s tem pa zaključek postopka. Z odločbo (pisno ali ustno), v primeru, ko se stranki (zavezancu) nalaga obveznost, ker je bilo v postopku (po uradni dolžnosti) ugotovljeno, da (nič več) ne izpolnjuje pogojev, določenih z dovoljenjem (drugo odločbo), že po naravi stvari ne gre za ureditev razmerja pred koncem postopka, saj je v javnem interesu, da se postopek čimprej konča (npr. prepove dejavnost, naloži obveznost). Oziroma, povedano drugače, v primerih, ko se v postopku ugotavlja, ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje neke dejavnosti ali ne, ne gre za okoliščine, ko bi bilo potrebno izdati začasno odločbo, ampak je nujna takojšna izdaja odločbe (ko je ugotovljeno resnično dejansko stanje, da pogoji niso (več) izpolnjeni).

O predmetu postopka se odloči v izreku. Izrek odločbe izraža njeno vsebino in je osrednji in najpomembnejši del odločbe - z njim se namreč odloči o pravici oziroma obveznosti stranke v upravni zadevi, ki je predmet postopka. Izrek mora biti popoln in določen, če je potrebno, se lahko razdeli na več točk. V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali naloge, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti (213. člen ZUP) glej primer in tudi primer. Samo izrek odločbe postane izvršljiv, dokončen ali pravnomočen (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 413; šesti odstavek 213. člena ZUP). Izvršljivost praviloma nastopi s potekom izpolnitvenega ali paricijskega roka, ki je zaradi vezanosti na obseg materialnopravne pravice ali obveznosti po svoji naravi materialni rok (glej primer). Ključen v izreku je torej tudi rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Opredelitev roka za izpolnitev obveznosti določa stopnjo strogosti ukrepa in s tem materialnopravne obveznosti stranke, čeprav se rok določi po diskreciji, dani uradni osebi po ZUP (glej primer). Izrek odločbe se recimo ne more nanašati na neko neobstoječe ali morebitno dejansko stanje, ampak je neizogibno vezan na obstoječa dejstva v času izdaje odločbe. Tudi, če je določen rok za odpravo nepravilnosti, to še ne pomeni, da dovoljenje po odpravi nepravilnosti  zopet neomejeno velja.

Glede na vse do sedaj navedeno, gre v primeru, ko zakon predpisuje, da »se lahko dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost« za določbo, primerljivo npr. z določbo 104. člena veljavnega Zlet, ki je bila uveljavljena s spremembo zakona v letu 2006 in se do danes ni spremenila, in določa: »Če agencija ali letalski nadzornik ugotovi, da letališče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz 103. člena tega zakona, mu lahko agencija obratovalno dovoljenje takoj začasno odvzame ali v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost.«  

Primerljiva ureditev izhaja tudi iz ter 312. in 313. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Ur. l. RS, št. 93/15 in nasl.), ki ureja odvzem in pogojni odvzem dovoljenja ter 28. in 29. člena  Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1, Ur. l. RS , št.17/2011), ki določata pogoje za začasni, pogojni in trajni odvzem licence. Z začasnim odvzemom se namreč takoj prepreči, da bi imetniki dovoljenja/licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim odvzemom dovoljenja/licence pa se prepreči, da bi imetnik dejavnost opravljal, ker za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev (glej odločbo US RS U-I-65/08-11 z dne 25. 9. 2008, tč. 22).

Glede na navedeno, bi se torej izrek  odločbe v primeru začasnega odvzema dovoljenja (odvisno od zakonskih določb) na primer glasil:

»1. AA d. d…, se začasno odvzame dovoljenje št. …. z dne … 

1. Ukrep začasnega odvzema dovoljenja št. …. z dne … se izreče za 'obdobje   od vročitve te odločbe  do ___.
2. AA d. d. mora takoj po vročitvi te odločbe izročiti izdajatelju obratovalno dovoljenje, št. … z dne …. (če zakon določa)
3. AA d. d. mora do _ narediti/izpolniti naslednje pogoje za obratovanje:

- ….

- …

- … in  (organ XX) obvestiti o izpolnitvi obveznosti/predložiti dokazila.

1. Če izdajatelju AA d.d. ne izroči obratovalnega dovoljenja v določenem roku in ne izpolni v točki 4. izreka določenih pogojev, se mu dovoljenje odvzame. (če zakon določa)
2. V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se vpiše zaznamba datuma začasnega odvzema dovoljenja/licence.(če zakon določa)
3. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)
4. Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom.«

Če pa bi organ odločil, da se dovoljenje v celoti ali delno prekliče veljavnost, pa bi pomenilo, da dovoljenje v celoti (ali v delu) ne velja več in bi si ga morala stranka pridobiti na novo v celoti oziroma v delu, v katerem ne velja več. Preklic dovoljenja je ukrep, s katerim se odvzame pravica posamezniku ali organizaciji do opravljanja določene dejavnosti. Če se npr. dovoljenje prekliče, se izrek glasi:

»1. AA d. d se prekliče veljavnost dovoljenja št. …. z dne …..

1. AA d. d. mora v roku _________ po prejemu dokončne odločbe vrniti organu XX dovoljenje, št. … z dne ….
2. V registru imetnikov dovoljenj/licenc, ki se vodi pri …… se dovoljenje/licenca izbriše.(če zakon določa)
3. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. (če zakon določa)
4. Stroški v postopku niso nastali/so nastali ….. /o stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom.«

Zakonska ureditev, ki ne določa jasnih pogojev za začasni in za trajni odvzem oziroma preklic dovoljenja/licence glede na posledice, ki nastanejo zaradi začasnega ali trajnega odvzema,  je z vidika načela pravne varnosti, neustavna (prav tam, tč. 23).  

Ne sme pa se zamenjevati izdajo ustne in začasne odločbe. Na primer, zlasti v inšpekcijskih postopkih, kjer večkrat pride do izdaje ustne odločbe zaradi pogojev po 211. členu ZUP,[1] se tako lahko postavi vprašaje, ali lahko inšpektor izda, denimo za varstvo življenja ljudi, ustno odločbo npr. o prepovedi dejavnosti, ki bi veljala »do odprave nepravilnosti« ali »do vzpostavitve pogojev…«.[2] Toda slednje pomeni določitev začasnosti ukrepa, pri čemer je začasna odločba po 221. členu ZUP ločen institut od ustnega ukrepa. Zato pogoji za izdajo ustne odločbe po ZUP ne pomenijo hkrati podlage za začasnost odločitve.

[1] Več Remic in drugi v Kovač (ur.), 2024, glej recimo komentar k 29. in 30. členu ZIN, da pri izdaji ustnih odločb velja, da je odločba vročena z dnem ustne seznanitve zavezanca, od katere je odvisen nastanek izvršljivosti. Drugače je z nastankom dokončnosti in pravnomočnosti, ki sta vezana na vročitev pisnega odpravka.

[1] Tak izrek bi bil sicer nepravilen že zaradi sklica na bodoča potencialna dejstva, odločba pa se po ZUP izda le na podlagi ob izdajo znanih in obstoječih dejstev primera. Če bi ustna odločba posegla v določeno licenco ali dovoljenje stranke, tako da bi jo omejila ali negirala, bi po ZUP po določnenem času lahko nastopili le pogoji (dejstva) za uvedbo novega postopka dodelitve licence, ne pa da bi ustna odločba z začasno opredelitvijo ukrepa vodila v avtomatizem obnove prepovedanega.

[1] Več Remic in drugi v Kovač (ur.), 2024, glej recimo komentar k 29. in 30. členu ZIN, da pri izdaji ustnih odločb velja, da je odločba vročena z dnem ustne seznanitve zavezanca, od katere je odvisen nastanek izvršljivosti. Drugače je z nastankom dokončnosti in pravnomočnosti, ki sta vezana na vročitev pisnega odpravka.

[2] Tak izrek bi bil sicer nepravilen že zaradi sklica na bodoča potencialna dejstva, odločba pa se po ZUP izda le na podlagi ob izdajo znanih in obstoječih dejstev primera. Če bi ustna odločba posegla v določeno licenco ali dovoljenje stranke, tako da bi jo omejila ali negirala, bi po ZUP po določnenem času lahko nastopili le pogoji (dejstva) za uvedbo novega postopka dodelitve licence, ne pa da bi ustna odločba z začasno opredelitvijo ukrepa vodila v avtomatizem obnove prepovedanega.

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...