Inšpekcijski postopek v primeru civilnopravnega razmerja: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
 
(10 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
== '''Zadeva: Inšpekcijski postopek v primeru civilnopravnega razmerja - v usklajevanju'''  ==
== '''Zadeva: Inšpekcijski postopek v primeru civilnopravnega razmerja?'''  ==


'''Datum odgovora:''' 15. 2. 2023<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku
'''Datum odgovora:''' 19. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek


== '''Vprašanje:'''  ==
== '''Vprašanje:'''  ==


<p>Ali obstaja možnost, da inšpektor v primeru civilnopravnega razmerja, ki vključuje sklenjeno pogodbo med občino in pravno osebo, izvede inšpekcijski postopek, s katerim bi naložil izpolnitev obveznosti iz pogodbe? Ali je smiselno v primeru spora pred sodiščem, zadevo, ki se nanaša na določene pravne vidike, na primer postavitev objekta, odstopiti v reševanje inšpekciji? Ali lahko trdimo, da gre v tem primeru za upravno zadevo?</p>
<p>Ali lahko upravni organ (npr. občinska inšpekcija) uvede nadzorni postopek zoper pravno osebo, ki je na temelju pogodbe z občino o uporabi javne površine v civilnopravnem razmerju z občino, katere predpise sicer nadzoruje inšpektor?<span> </span>Ali lahko inšpektor naloži stranki obveznosti, ki se nanašajo na pogodbo?</p>


== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<p>Za upravno zadevo gre v primerih, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:</p>
<p>Za upravno zadevo ([[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]]) gre v primerih, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:</p>
*o zahtevku stranke oziroma predmetu postopka se odloča,
:- o predmetu postopka (pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava) se odloča z enostranskim oblastnim upravnim aktom;
*predmet odločitve je priznanje ali zavrnitev pravice ali pravne koristi ali naložitev obveznosti ali ugotovitev pravice, pravne koristi ali obveznosti,
:- o zadevi odloča upravni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila (izjemoma tudi drug državni organ), ki mu pristojnost daje zakon;
*odloča se v posamični zadevi (z znanim ali vsaj individualno določljivim naslovnikom),
:- pri odločanju se presoja (morebitna) kolizija med javno koristjo, ki jo opredeli materialni predpis s tem ko določi pravico, pravno korist ali obveznost, in zasebnimi interesi strank v postopku.<p>Odvisno od predmeta postopka se ta začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, v prvem primeru stranka ščiti svoj zasebni pravni interes, s tem da uveljavlja pravico ali pravno korist, v drugem pa organ varuje javno korist, ko presoja, ali so izpolnjeni pogoji za naložitev obveznosti. V obeh primerih se v postopku varuje javna korist v skladu z (materialnim) predpisom.</p>
*gre za pravico, pravno korist ali obveznost, kot jo opredeljuje materialno upravno pravo,
<p>Postopek se začne po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če se ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek ([[Zak:ZUP#126. .C4.8Dlen{{!}}126. člen ZUP]]), kar velja tudi za inšpekcijske postopke po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN].</p>
*pri odločanju se presoja (morebitna) kolizija med javno koristjo in interesi strank/e v postopku,
<p>'''Organ, ki je pristojen za vodenje upravnega postopka, mora postopek uvesti, ko so za to izpolnjeni pogoji, '''in na ta način preveriti, ali je ravnanje stranke skladno s predpisi ter posledično ugotoviti, ali mora s svojimi ukrepi, ki se realizirajo z upravnim aktom, zaščititi javni interes. Opustitev uvedbe postopka bi pomenila opustitev dolžnega ravnanja na škodo javnega interesa.</p>
*odloča oblastni upravni organ,
<p>Zakonitost postopanja organa terja '''izvedbo postopka, ne glede na to, kdo je zavezanec'''. '''Zato lahko in mora uradna oseba uvesti tudi postopek zoper organ, v katerem je morda zaposlena''' (npr. občinski inšpektor zoper občino), če obstajajo okoliščine, ki kažejo, da ima neko ravnanje znake kršitve predpisov, ki jih nadzoruje. '''Enako velja v situacijah, v katerih je organ, kjer je uradna oseba zaposlena, v''' '''civilnopravnem razmerju z zavezano stranko''' (npr. pravni posel o najemu javne površine), ki domnevno s svojim ravnanjem krši pravila javnega prava in s tem lahko ogroža zaščiten javni interes.</p>
<p style="text-align: justify;">Poudariti velja, da naj bi bil upravni postopek sicer v prvi vrsti namenjen varstvu javne koristi, čeprav sama – vsaj potencialna – ogroženost javnega interesa ni nujen pogoj za opredelitev zadeve kot upravne. Konstitutivni element upravno-pravnega razmerja je namreč nujno dejstvo, da v tem razmerju oblastni organ s svojo nadrejeno voljo in v skladu z veljavnimi predpisi podrejeni stranki prizna neko pravico ali pravno korist ali ji naloži obveznost (več Kovač in Jerovšek v Upravni postopke in upravni spor, 2023, str. 23).</p>
<p>Pri tem se je v podobnih primerih treba zavedati, da '''pristojnosti organa za morebitno upravno ukrepanje temeljijo izključno na pravilih javnega prava, zato v morebitna civilnopravna razmerja ne more posegati'''; ta morajo urediti same pogodbene stranke, v sporu pa preko sodišča. Zato je treba v nadzoru presojati izključno, ali je lahko kršeno pravilo javnega prava in kdo je potencialni kršitelj kot stranka postopka v tem okviru. Ob tem je sicer treba vzeti v obzir še, da s civilnopravnimi posli ni dopustno spreminjati javnopravnih pravil, ne glede na to, če je ena pogodbena stran sicer javnopravni subjekt (npr. država ali občina). Ti namreč lahko urejajo tako javnopravna razmerja (npr. izdajajo splošne in posamične pravne akte), ki pritičejo izvrševanju oblasti, ali pa stopajo v civilnopravna razmerja, toda pri tem so izenačeni z drugimi subjekti v istovrstnih pravnih poslih.</p>
V neupravnih javnopravnih zadevah, se ZUP uporablja smiselno:
<p>Kolikor bi vsebina civilnopravnega posla lahko vplivala na vsebino upravne odločitve, ker kot tako predstavlja pravno relevantno dejstvo v postopku, ga organ upošteva kot dejstvo. Če bi bilo takšno dejstvo sporno z vidika materialne resnice oziroma popolnoma ugotovljenega dejanskega stanja (npr. ali je pogodba veljavna ali razdrta z vidika legitimacije zavezanca), bi organ lahko zadevo reševal kot predhodno vprašanje ([[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. do 152. člen ZUP]]), bodisi tako da ga za potrebe konkretne in posamične upravne zadeve rešil sam, ali pa bi postopek prekinili do rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu (v primeru civilnopravnega posla je to praviloma do pravnomočne odločitve rednega sodišča).</p>
#kolikor področni zakon ali drugi akti (npr. status univerze glede položaja študentov, ko gre za javno službo) postopka (v ničemer) ne urejajo; to velja zaradi ustavnega enakega varstva pravic, kar pomeni zlasti spoštovanje ustavnih kavtel (npr. biti slišan, prejeti obrazložitev); tu gre za materialno definirano neupravno javnopravo zadevo;
<p>Torej '''upravni organ v civilnopravni posel ne more posegati tako, da bi neposredno posegel v njegove pravne učinke''' oziroma posledice in ga tako celo »razveljavil« ali bi kateri od pogodbenih strank naložil izpolnitev obveznosti, določene s pogodbo. Javnopravna odločitev z upravno odločbo mora v smislu načela zakonitosti slediti pristojnosti organa, ki nadzoruje sporno ravnanje, zato je po naravi '''usmerjana v izvršitev javnega in ne civilnega prava'''.</p>
#smiselno rabo ZUP lahko določi neposredno zakon tudi v drugih zadevah, npr: glede komunikacije v postopku po zakonu o prekrških (ZP-1); ko se ZUP uporablja, ker gre za formalno definirano neupravno javnoupravno zadevo (Kovač in Jerovšek v Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 25).
<p><br></p>
<p style="text-align: justify;">Podobno velja tudi za inšpekcijski postopek, oz. inšpektorja. Po definiciji iz Pravnega terminološkega slovarja, je namreč »inšpéktor« pooblaščena uradna oseba, ki od uvedbe do zaključka postopka samostojno izvaja inšpekcijski nadzor, npr. davčni inšpektor, orožni inšpektor, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, uradni veterinar. Povedana definicija namreč implicira na to, da inšpektorji postopajo v uradnih postopkih, torej postopkih, ki so zaradi specifike področja, ki ga urejajo predpisani v različnih predpisih, in sicer z namenom, da se prepove, oz. odpravi protipravno ravnanje, oz. zaščiti javni interes.</p>
<p>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>
<p style="text-align: justify;">Inšpekcijski organ, kot na primer inšpektorat, najprej preveri, ali stranka (zavezanec) krši veljavne predpise, bodisi na podlagi prijave ali v skladu s programom dela. Ta postopek sproži in vodi inšpekcijski upravni postopek, ki se lahko zaključi z zapisnikom (o opozorilu) ali sklepom o ustavitvi postopka v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14], v nadaljevanju: ZIN) ali z upravno ureditveno odločbo. V primeru, da preventivni ukrep uradne osebe (inšpektorja) v obliki opozorila ne prispeva k vzpostavitvi zakonitega stanja ali odpravi nepravilnosti, lahko inšpektor po 32. členu ZIN izvede enega, dva ali več rednih ukrepov kumulativno (glej tudi: &nbsp;Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016).</p>
<p style="text-align: justify;">V skladu z ZIN inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z '''namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. '''Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. '''Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen ZIN). Področni predpisi pa določijo, kaj je javni interes na določenem področju.'''</p>
<p style="text-align: justify;">Pomembno je izpostaviti, da je stvar presoje inšpektorja, ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes. Postopek pa se uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka '''([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP,]] in sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 UPRS I U 157/2017-15 z dne 12. 2. 2018] ali [[http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111404940{{!}}UPRS sodba I U 1216/2016 z dne 20. 3. 2017]]).</p>
<p style="text-align: justify;">V obravnavanem primeru, kjer obstaja pogodbeno razmerje med občino in pravno osebo,''' je ključna razmejitev med upravnopravnim in civilnopravnim vidikom'''. Če sta stranki sklenili '''upravno pogodbo''', ki vsebuje elemente oblastnega delovanja, '''bo izvrševanje''' te pogodbe v slovenskem pravnem redu sicer presojano s strani civilnega sodišča. Bi pa se lahko v takem primeru pojavila situacija, ki bi bila predmet inšpekcijskega postopka, če bi izvrševanje pogodbe vplivalo na javni interes. Inšpekcijski postopek bi bil torej relevanten le, če bi dejavnosti, opisane v pogodbi, lahko negativno vplivale na skupne javne interese, kot so varnost, okolje, zdravje ali druge ključne vidike javnega dobra. Inšpekcijski organ bi zato preverjal skladnost izvajanja pogodbenih določb z vsakokratnimi veljavnimi predpisi. <span style="text-decoration: underline;">'''Vpliv na javni interes, oz. poseg vanj, torej predstavlja ključen element.'''</span></p>
<p style="text-align: justify;">Za upravno pogodbo torej štejemo tisto pogodbo, ki jo oseba javnega prava sklepa kot javna oblast, v okviru izvrševanja te oblasti. Javnopravna stranka pa ima v takšen tipu pogodbe posebne enostranske pravice, ki izvirajo iz izvrševanja javne oblasti (glej Pirnat, Pravna praksa, št. 12, Ljubljana, 2008, str. 54).&nbsp; Takšen primer upravne pogodbe pa tako predvideva pravno varstvo osebe zasebnega prava (glej Blaganje v Procesnopravna analiza dodeljevanja javnih sredstev,&nbsp; 2015, str. 159-164), kot ga na primer izvaja civilno sodišče.</p>
<p style="text-align: justify;">'''V primeru, ko pa gre za strogo civilnopravno razmerje med strankama, je pristojno za presojo izvrševanja pogodbe izključno sodišče po pravilih civilnega prava'''. Tukaj se sicer pojavlja vprašanje, ali med javnopravno in zasebno pravno osebo sploh lahko obstaja klasično civilnopravno razmerje, saj mora '''javnopravna oseba vedno upoštevati določbe javnega naročanja.''' Menimo pa, da v strogo civilnopravnih razmerjih tek inšpekcijskega postopka zaradi neobstoja javnega interesa ni mogoč – gre namreč za pogodbeno izjavo dveh enakovrednih strank, za civilnopravno razmerje, ki ga v slovenskem pravnem redu varujejo, kot že rečeno, civilna sodišča.</p>
''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''


== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==
== '''Želite podati svoje mnenje:'''  ==

Trenutna redakcija s časom 10:11, 19. februar 2024

Zadeva: Inšpekcijski postopek v primeru civilnopravnega razmerja?

Datum odgovora: 19. 2. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi postopek

Vprašanje:

Ali lahko upravni organ (npr. občinska inšpekcija) uvede nadzorni postopek zoper pravno osebo, ki je na temelju pogodbe z občino o uporabi javne površine v civilnopravnem razmerju z občino, katere predpise sicer nadzoruje inšpektor? Ali lahko inšpektor naloži stranki obveznosti, ki se nanašajo na pogodbo?

Odgovor:

Za upravno zadevo (2. člen ZUP) gre v primerih, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- o predmetu postopka (pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava) se odloča z enostranskim oblastnim upravnim aktom;
- o zadevi odloča upravni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila (izjemoma tudi drug državni organ), ki mu pristojnost daje zakon;
- pri odločanju se presoja (morebitna) kolizija med javno koristjo, ki jo opredeli materialni predpis s tem ko določi pravico, pravno korist ali obveznost, in zasebnimi interesi strank v postopku.

Odvisno od predmeta postopka se ta začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, v prvem primeru stranka ščiti svoj zasebni pravni interes, s tem da uveljavlja pravico ali pravno korist, v drugem pa organ varuje javno korist, ko presoja, ali so izpolnjeni pogoji za naložitev obveznosti. V obeh primerih se v postopku varuje javna korist v skladu z (materialnim) predpisom.

Postopek se začne po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če se ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek (126. člen ZUP), kar velja tudi za inšpekcijske postopke po ZIN.

Organ, ki je pristojen za vodenje upravnega postopka, mora postopek uvesti, ko so za to izpolnjeni pogoji, in na ta način preveriti, ali je ravnanje stranke skladno s predpisi ter posledično ugotoviti, ali mora s svojimi ukrepi, ki se realizirajo z upravnim aktom, zaščititi javni interes. Opustitev uvedbe postopka bi pomenila opustitev dolžnega ravnanja na škodo javnega interesa.

Zakonitost postopanja organa terja izvedbo postopka, ne glede na to, kdo je zavezanec. Zato lahko in mora uradna oseba uvesti tudi postopek zoper organ, v katerem je morda zaposlena (npr. občinski inšpektor zoper občino), če obstajajo okoliščine, ki kažejo, da ima neko ravnanje znake kršitve predpisov, ki jih nadzoruje. Enako velja v situacijah, v katerih je organ, kjer je uradna oseba zaposlena, v civilnopravnem razmerju z zavezano stranko (npr. pravni posel o najemu javne površine), ki domnevno s svojim ravnanjem krši pravila javnega prava in s tem lahko ogroža zaščiten javni interes.

Pri tem se je v podobnih primerih treba zavedati, da pristojnosti organa za morebitno upravno ukrepanje temeljijo izključno na pravilih javnega prava, zato v morebitna civilnopravna razmerja ne more posegati; ta morajo urediti same pogodbene stranke, v sporu pa preko sodišča. Zato je treba v nadzoru presojati izključno, ali je lahko kršeno pravilo javnega prava in kdo je potencialni kršitelj kot stranka postopka v tem okviru. Ob tem je sicer treba vzeti v obzir še, da s civilnopravnimi posli ni dopustno spreminjati javnopravnih pravil, ne glede na to, če je ena pogodbena stran sicer javnopravni subjekt (npr. država ali občina). Ti namreč lahko urejajo tako javnopravna razmerja (npr. izdajajo splošne in posamične pravne akte), ki pritičejo izvrševanju oblasti, ali pa stopajo v civilnopravna razmerja, toda pri tem so izenačeni z drugimi subjekti v istovrstnih pravnih poslih.

Kolikor bi vsebina civilnopravnega posla lahko vplivala na vsebino upravne odločitve, ker kot tako predstavlja pravno relevantno dejstvo v postopku, ga organ upošteva kot dejstvo. Če bi bilo takšno dejstvo sporno z vidika materialne resnice oziroma popolnoma ugotovljenega dejanskega stanja (npr. ali je pogodba veljavna ali razdrta z vidika legitimacije zavezanca), bi organ lahko zadevo reševal kot predhodno vprašanje (147. do 152. člen ZUP), bodisi tako da ga za potrebe konkretne in posamične upravne zadeve rešil sam, ali pa bi postopek prekinili do rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu (v primeru civilnopravnega posla je to praviloma do pravnomočne odločitve rednega sodišča).

Torej upravni organ v civilnopravni posel ne more posegati tako, da bi neposredno posegel v njegove pravne učinke oziroma posledice in ga tako celo »razveljavil« ali bi kateri od pogodbenih strank naložil izpolnitev obveznosti, določene s pogodbo. Javnopravna odločitev z upravno odločbo mora v smislu načela zakonitosti slediti pristojnosti organa, ki nadzoruje sporno ravnanje, zato je po naravi usmerjana v izvršitev javnega in ne civilnega prava.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...
Vzpostavljeno iz »https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/old/index.php?title=Inšpekcijski_postopek_v_primeru_civilnopravnega_razmerja&oldid=39142«