Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi

Zadeva: Vključitev stranskega udeleženca po opravljeni izvršbi - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 18. 12. 2023
Status uporabnika: stranka v upravnem postopku

Vprašanje:

Voden je bil upravni postopek po uradni dolžnosti, v katerem ni bila udeležena oseba, čeprav je obveznost zavezane stranke pogojena s pravno upravičenostjo te osebe (in sicer je šlo za odločanje gradbene inšpekcije o rušenju objekta, prek katerega je bil urejen dostop do stanovanja upravičenca z vpisano služnostjo v zemljiški knjigi). Oseba je zahtevala vstop v postopek kot stranski udeleženec, a upravni organ tega ni dovolil, na podlag tožbe pa je Upravno sodišče odredilo priznan pravni interes. Toda izdana odločba v upravnem postopku je bila vmes že izvršena in s tem izveden poseg v pravni položaj zadevne osebe (realno se je izvajanje služnosti onemogočilo). Katere možnosti ima taka oseba za obrambo svojih pravni koristi v tej fazi?

Odgovor:

Upravni organ mora med postopkom po uradni dolžnosti ves čas skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP). To dolžnost organa vzpostavljajo že splošna načela postopka, saj je organ po 9. členu ZUP strankam dolžan zagotoviti možnost izjave, ki posledično pomeni udeležbo v postopku. Med drugim 143. člen ZUP organu nalaga, da v postopek povabi osebe, za katere ugotovi, da imajo za to pravni interes. (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 342). V primeru, da stranka oz. stranski udeleženec ni povabljen k sodelovanju v postopku ali je njegova zahteva po 142.

, to pomeni absolutno bistveno kršitev (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Stranka ima po prvem odstavku 229. člena ZUP zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico pritožbe. Pritožbo pa lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (sklep VSRS X Ips 209/2012 z dne 9. 5. 2013). S tem se namreč zagotavlja pravica stranke, da varuje svoje pravice in pravne koristi, pri čemer taka oseba varuje svoje koristi tudi po dokončnosti prek obnove postopka (9. točka 260. člena ZUP).

V konkretnem primeru nevključitev stranke pomeni absolutno bistveno kršitev upravnega postopka po 237. členu ZUP, pri čemer bi moral organ obnoviti postopek in pri tem vključiti tudi služnostnega upravičenca. Sodišče namreč ni odločalo glede same vsebine inšpekcijske odločbe, ampak glede statusa oz. udeležbe strank v postopku, česar pa inšpektorat še ni upošteval. Nenazadnje bi lahko stranka zadevo prijavila na upravno inšpekcijo, ki preverja pravilnost vodenja upravnih postopkov (tudi zaradi neodzivnosti inšpekcije oz. zaradi neupoštevanja sodišča z njihove strani).

izkušnjah to nikamor ne vodi oz. nam pošiljajo celo skene spisov, kar pa ni funkcija US.

Kot sama razumem problem in naj se izhaja iz te pozicije, sodišče ni odločalo meritorno v gl. zadevi, se pravi, da je inšpekcijska odločba, ki je bila izvršena, še vedno v veljavi, le da bi morali obnoviti postopek z udeležbo služnostnega upravičenca, pa tega na inšpektoratu očitno ne naredijo. Ker po navedbi uporabnika ni bil stranka v postopku, sklepam, da mu je status SU priznalo šele sodišče. Lahko pa preigrata tudi več opcij, kot si jih podal, a odgovor bi šel v jedru v tej smeri.

Se pa strinjam z nadaljnjim razmišljanjem glede obnove in nato ustavitve ter nadaljevanja le prek pravde – se bojim, da človeku kaj dosti učinkovitega ni ostalo oz. vsaj ne v UP, ker se ni (pravočasno) dosegla udeležba oz. odlog vsaj prek 293 zup. Odškodnine zoper državo pa po mojem ne bi dobil, vsaj ne zaradi spregleda SU, saj le zaradi pravnih sredstev oz. US ni vseh elementov oz. protipravnosti, drži., toda morda pa ima možnost zaradi zdajšnjega molka…

Jaz bi še morda dodala, naj vsaj zadevo prijavi upravni inšpekciji, če res na IRSNVP ignorirajo sodišče oz. ga niso že po UD pritegnili v prvotni postopek (porkaš, skoraj nič ne rušijo, kar pa le zrušijo, se zdi pa  mimo…).

Res zelo zanimiv primer, tako da se ga splača razdelati malo podrobneje J Hvala, lpp

Od: Boris Vinski <Boris.Vinski@gov.si>
Poslano: sreda, 06. december 2023 15:34
Za: Kovač, Polonca <Polonca.Kovac@fu.uni-lj.si>; Janželj, Lara <lj4731@student.uni-lj.si>
Kp: Matjaž Remic <Matjaz.Remic@gov.si>; Sever, Tina <Tina.Sever@fu.uni-lj.si>
Zadeva: RE: UpravSvet - novo vpr, GI + (še od prej) o pogojih ua uradne osebe v OO in JP

A se da dobiti več informacij glede navedenega vprašanja? Iz opisa namreč ni moč razbrati ali je upravno sodišče odpravilo inšpekcijsko odločbo, ali je sodišče morebiti odpravilo sklep s katerim je bila pritožba zoper inšpekcijsko odločbo zavržena; ali je morebiti upravno sodišče odpravilo sklep s katerim služnostnemu upravičencu ni bil priznan status stranske oz. stranskega udeleženca (142. člen ZUP)……….???

Sicer pa zelo zanimiva situacija: npr. v kolikor je inšpekcijska odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in bo inšpektor ustavil inšpekcijski postopek, ker niso več podane okoliščine, ki bi utemeljevale izrek inšpekcijskega ukrepa z namenom odprave ugotovljenih nepravilnosti (zavezanec je že odstranil objekt, ki je bil predmet inšpekcijskega nadzora), bo upravičenec služnost dostopa na novo urejal v skladu s SPZ. Če do pogodbene služnosti ne pride pa bo služnost uveljavljal  s tožbo v civilnem sodnem postopku. Stvarna služnost namreč preneha zaradi uničenja služeče stvari (223. člen SPZ). Btw: lahko bo v civilnem postopku tudi morebiti uveljavljal odškodnino proti državi, hmmm, sicer menim, da bo težko dokazal protipravnost……..

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...