Umik umika zahtevka: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 10: Vrstica 10:


<p>Stranka lahko nastopa v postopku sama ali po pooblaščencu.&nbsp;Glede na prvi odstavek [[Zak:ZUP#57. .C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]]se lahko pooblastilo izda za ves postopek ali samo za posamezna dejanja, lahko pa se tudi časovno omeji. V četrtem odstavku [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]] je navedeno, da če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, torej lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti '''izrecno pooblastilo za umik zahteve''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.</p>
<p>Stranka lahko nastopa v postopku sama ali po pooblaščencu.&nbsp;Glede na prvi odstavek [[Zak:ZUP#57. .C4.8Dlen{{!}}57. člena ZUP]]se lahko pooblastilo izda za ves postopek ali samo za posamezna dejanja, lahko pa se tudi časovno omeji. V četrtem odstavku [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]] je navedeno, da če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, torej lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti '''izrecno pooblastilo za umik zahteve''', za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.</p>
<p>V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka oziroma njen pooblaščenec, če je za to pooblaščen, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo '''vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da kolikor stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh; če se o tem ne izreče, se šteje, da je privolila.</p>
<p>V skladu s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] lahko stranka - oziroma njen pooblaščenec, če je za to pooblaščen -, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo '''vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da kolikor stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh; če se o tem ne izreče, se šteje, da je privolila. Poudariti še gre, da je v sodni praksi (npr. po sklepu [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:33938&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=33938 VDS U, Pdp 125/2004 z dne 20. 2. 2004]) izpostavljeno, da mora biti izjava o umiku resna in zelo jasna.</p>
<p>Ker ima '''izjava o umiku zahteve neposreden učinek, je nepreklicljiva in ne more biti pogojna.''' Ob izraženi volji zakonodajalca, da preklic umika zahteve ni dovoljen, se kot ustrezno ponuja razlaga, da preklic umika zahteve po ZUP ni možen. Če je zahteva umaknjena, se namreč šteje, da ni bila nikoli vložena. Zato ni razloga, da bi morali zaradi varstva pravic strank v postopku odstopiti od jasne namere zakonodajalca in zakonsko besedilo razlagati tako, da bi bil preklic umika zahteve dovoljen (Hudej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 65).&nbsp;Nadalje gre poudariti, da je prepozen umik zahteve treba s sklepom zavreči, pri čemer je zoper sklep dovoljena pritožba. Umik zahteve v upravnem postopku je strankina procesna dispozicija, ki ne ustvarja učinkov pravnomočnosti, zato umik na pravnomočnost tudi ni vezan (ibidem).&nbsp;</p>
<p>Prepozen umik zahteve je treba s sklepom zavreči, pri čemer je zoper sklep dovoljena pritožba. Umik zahteve v upravnem postopku je strankina procesna dispozicija, ki ne ustvarja učinkov pravnomočnosti, zato umik na pravnomočnost tudi ni vezan (Hudej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 65). Če je podan umik zahtevka v mejah zakona, organ izda sklep o ustavitvi postopka, kot določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]].</p>
<p>Torej, če pooblaščenec pri organu vloži z ustreznim pooblastilom vloži umik zahteve, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]] .</p>
<p><span style="font-size: 14.4px;">Ker ima </span><strong style="font-size: 14.4px;">izjava o umiku zahteve neposreden učinek, pa je nepreklicljiva in ne more biti pogojna.</strong><span style="font-size: 14.4px;"> Ob izraženi volji zakonodajalca, da preklic umika zahteve ni dovoljen, se kot ustrezno ponuja razlaga, da preklic umika zahteve po ZUP ni možen. Če je zahteva umaknjena, se namreč šteje, da ni bila nikoli vložena. Zato ni razloga, da bi morali zaradi varstva pravic strank v postopku odstopiti od jasne namere zakonodajalca in zakonsko besedilo razlagati tako, da bi bil preklic umika zahteve dovoljen (ibidem). '''Po vročitvi sklepa o ustavitvi postopka zato umik umika ni dopusten. '''</span></p>
<p>. V kolikor sklep o ustavitvi postopka, na podlagi umika, še ne bi bil vročen, čeprav izdan, sama časovna omejitev spremembe volje stranke torej še ne bi nastopila, tako da bi bilo v tem primeru, '''v skladu s temeljnimi načeli ZUP, smiselno postopek meritorno nadaljevati in ga ustrezno zaključiti.'''</p>
<p><span style="font-size: 14.4px;">'''Toda če sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve še ne bi bil vročen''', čeprav izdan, sama časovna omejitev spremembe volje stranke še ne bi nastopila, tako da bi bilo v tem primeru&nbsp;<span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >v skladu s temeljnimi načeli ZUP smiselno</span>'''<strong style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > postopek meritorno nadaljevati in ga ustrezno zaključiti.&nbsp;</strong>'''</span></p>
<p>V kolikor pa je bil sklep vročen in še ne pravnomočen, pa to ne vpliva na nepreklicnost prvotnega umika.</p>
<p>V dani situaciji bi''' lahko umik umika šteli tudi kot pritožbo zoper sklep o ustavitvi''', saj se vloge obravnava po vsebini in ne nazivu (''falsa nominatio non nocet''), čeprav zaradi prej navedenih argumentov o časovni omejitvi umika in nemožnosti umika umika, če ni podanih dodatnih razlogov v novi vlogi za drugačno odločitev, taka pritožba ne bi bila uspešna.&nbsp;</p>
<p>'''V dani situaciji bi lahko umik umika šteli kot pritožbo zoper sklep o ustavitvi (posamezna vloga se namreč obravnava po vsebini, ne nazivu, in glede na vročitev bi lahko trdili, da je zadeva že v pritožbeni fazi. Zaradi tega se umik umika oziroma t.i. pritožba zavrže sklepom in sicer zaradi prepozno vložene pritožbe.'''</p>
<p>&nbsp;Za isto zadevo, katero je stranka z zahtevo o umiku zadeve uspešno umaknila, pa '''lahko stranka vlogo vloži ponovno''', saj velja, da o stvari še ni bilo odločeno (4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]), razen če področni predpis to kakorkoli dodatno omejuje. Načeloma namreč pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi <em style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; font-weight: 400; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >ne bis in idem</em><span style="color: rgb(0, 0, 0); font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; font-weight: 400; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >, upoštevati je treba le morebitno vezanost zahtevka na čas oziroma omejitev vlaganja zahtev po času, ki se prek razpolaganja z zahtevki ne more obiti.</span></p>
<p>Drugi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] še določa, da če je stranka svojo zahtevo umaknila med potekom pritožbenega roka ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom o ustavitvi postopka odpravi odločba prve stopnje, s katero je bilo njenemu zahtevku v celoti ali deloma ugodeno'''. '''Tukaj se situacija''' '''nanaša na pritožbeno fazo, po izdaji odločbe, torej gre za umik osnovne zahteve in sicer izdaje meritorne odločitve, ko je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika že vročen.''' Iz tega razloga umik umika ne bi mogel priti v upoštevaje.'''&nbsp;</p>
<p>Poudariti je še potrebno da je v sklepu [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:33938&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=33938 VDS U, Pdp 125/2004 z dne 20. 2. 2004] navedeno, da mora biti izjava o umiku resna in zelo jasna. Za isto zadevo, katero je stranka z zahtevo o umiku zadeve uspešno umaknila, pa lahko stranka vlogo vloži ponovno, saj velja, da o stvari še ni bilo odločeno (4. točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]), razen če področni predpis to kakorkoli dodatno omejuje.</p>
<p>
<p>
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

Redakcija: 15:34, 17. november 2023

Zadeva: Umik umika vloge - v usklajevanju

Datum odgovora: 16. 11. 2023
Status uporabnika:  uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

V postopku izdaje upravne odločbe o pravici stranke na njeno zahtevo (npr. enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS) je pooblaščenec stranke umaknil vlogo. Izdan je bil sklep o ustavitvi postopka, ki je bil pooblaščencu vročen, ni pa še pravnomočen. Pooblaščenec pa želi umik vloge preklicati. Ali je to dopustno v skladu z drugim odstavkom 135. člena ZUP o dovolitvi umika in ustavitvi postopka ter odpravi izdane odločbe v še odprtem pritožbenem roku?

Odgovor:

Stranka lahko nastopa v postopku sama ali po pooblaščencu. Glede na prvi odstavek 57. člena ZUPse lahko pooblastilo izda za ves postopek ali samo za posamezna dejanja, lahko pa se tudi časovno omeji. V četrtem odstavku 59. člena ZUP je navedeno, da če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, torej lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.

V skladu s prvim odstavkom 134. člena ZUP lahko stranka - oziroma njen pooblaščenec, če je za to pooblaščen -, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da kolikor stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh; če se o tem ne izreče, se šteje, da je privolila. Poudariti še gre, da je v sodni praksi (npr. po sklepu VDS U, Pdp 125/2004 z dne 20. 2. 2004) izpostavljeno, da mora biti izjava o umiku resna in zelo jasna.

Prepozen umik zahteve je treba s sklepom zavreči, pri čemer je zoper sklep dovoljena pritožba. Umik zahteve v upravnem postopku je strankina procesna dispozicija, ki ne ustvarja učinkov pravnomočnosti, zato umik na pravnomočnost tudi ni vezan (Hudej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 65). Če je podan umik zahtevka v mejah zakona, organ izda sklep o ustavitvi postopka, kot določa 135. člen ZUP.

Ker ima izjava o umiku zahteve neposreden učinek, pa je nepreklicljiva in ne more biti pogojna. Ob izraženi volji zakonodajalca, da preklic umika zahteve ni dovoljen, se kot ustrezno ponuja razlaga, da preklic umika zahteve po ZUP ni možen. Če je zahteva umaknjena, se namreč šteje, da ni bila nikoli vložena. Zato ni razloga, da bi morali zaradi varstva pravic strank v postopku odstopiti od jasne namere zakonodajalca in zakonsko besedilo razlagati tako, da bi bil preklic umika zahteve dovoljen (ibidem). Po vročitvi sklepa o ustavitvi postopka zato umik umika ni dopusten.

Toda če sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve še ne bi bil vročen, čeprav izdan, sama časovna omejitev spremembe volje stranke še ne bi nastopila, tako da bi bilo v tem primeru v skladu s temeljnimi načeli ZUP smiselno postopek meritorno nadaljevati in ga ustrezno zaključiti. 

V dani situaciji bi lahko umik umika šteli tudi kot pritožbo zoper sklep o ustavitvi, saj se vloge obravnava po vsebini in ne nazivu (falsa nominatio non nocet), čeprav zaradi prej navedenih argumentov o časovni omejitvi umika in nemožnosti umika umika, če ni podanih dodatnih razlogov v novi vlogi za drugačno odločitev, taka pritožba ne bi bila uspešna. 

 Za isto zadevo, katero je stranka z zahtevo o umiku zadeve uspešno umaknila, pa lahko stranka vlogo vloži ponovno, saj velja, da o stvari še ni bilo odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP), razen če področni predpis to kakorkoli dodatno omejuje. Načeloma namreč pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem, upoštevati je treba le morebitno vezanost zahtevka na čas oziroma omejitev vlaganja zahtev po času, ki se prek razpolaganja z zahtevki ne more obiti.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...