Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku

Zadeva: Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku - V USKLAJEVANJU

Datum odgovora: 3. 9. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Upravni organ je v ugotovitvenem postopku izdal odločbo o razlastitvi. V izreku je v skladu s sporazumom na ustni obravnavi odločil, da razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina za razlaščeno parcelo. Razlastitveni upravičenki je naložil, da določeni znesek odškodnine nakaže v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi na transakcijski račun avstrijske banke. Zavezanec je v postopku predložil fotokopijo bančne kartice s podatki o računu. Ker gre v navedenem primeru za tujo banko, nakazila ni bilo mogoče izvesti, ker ima v navedenem primeru BIC številka na koncu namesto številk tri ikse (XXX). Zato je upravičenka zahtevala še naslov banke oz. naslov filiale banke.  V postopkih razlastitve do navedenega primera nismo imeli težav z nakazilom. Kako šteti to pomanjkljivost?

Odgovor:

Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje. V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.
Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku. Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravnim sklepom (223. člen ZUP) in podobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeruZakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo.
Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa za vsebinske popravke. Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile odeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vlplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokočnost in pravnomočnost odločbe. (Povzeto po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga).
Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). 


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...