Uvedba inšpekcijskega postopka

Zadeva: Uvedba inšpekcijskega postopka

Datum odgovora: 28. 8. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek

Vprašanje:

Kako je z uvedbo inšpekcijskih postopkov, kjer sicer gre za kršitve predpisa, vendar gre za bagatelne zadeve?

Ali velja isto pa v primerih, ko gre npr. v okoljsko-gradbeno-cestnih zadevah za kršitve, ki izvirajo iz medsosedskih sporov?  

Odgovor:

Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa (125. člen ZUP, več v Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016). 

Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom, kot določa 5. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl., ZIN). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (2. člen ZIN). Področni predpisi torej določijo, kaj je javni interes na določenem področju.

Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes. 

Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka (glej tudi npr. sodbo UPRS I U 157/2017-15 z dne 12.2.2018) . 

REČe prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. 

 Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… 

Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...