Odločanje o višini odvetniške tarife: razlika med redakcijama

Iz Upravna Svetovalnica

Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 11: Vrstica 11:
== '''Odgovor:'''  ==
== '''Odgovor:'''  ==


<p>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=TARI184 Odvetniška tarifa]&nbsp;(OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) je pravni vir, ki daje podlago za obračun delovanja odvetnikov kot zastopnikov strank tudi v upravnem postopku. Stroški zastopstva pa se obračunavajo v upravnem postopku kot '''posebni stroški '''v skladu s [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. členom ZUP]] in nadaljnjimi.</p>
<p>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=TARI184 Odvetniška tarifa]&nbsp;(OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) je pravni vir, ki daje podlago za obračun delovanja odvetnikov kot zastopnikov strank tudi v upravnem postopku. Stroški zastopstva pa se obračunavajo v upravnem postopku kot '''posebni stroški '''v skladu s [[Zak:ZUP#113. .C4.8Dlen{{!}}113. členom ZUP]] in nadaljnjimi (več Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga).</p>
<p>Praviloma se stroški priglašajo, kot so v OT določeni, '''v času odločanja o stroških, torej''' '''ob zaključku postopka''' (sklep VSM [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438493 I Cp 1065/2019] z dne 3. 12. 2019). Izjema je, kot določa tretji odstavek 12. člena OT, če se je med postopkom spremenila OT tako, da je zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. V tem primeru se upošteva OT v času uvedbe postopka (tako, kot tudi izhaja iz sklepa VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434636 II Cp 1645/2019] z dne 27. 11. 2019).</p>
<p>Storitev se plača odvetniku '''po OT, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo''' (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111462285 I Cp 478/2022] z dne 14. 7. 2022) oziroma tako, kot je priglasil stroške (četrti odstavek 14. člena OT).</p>
<p>Storitev se plača odvetniku '''po OT, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo''' (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111462285 I Cp 478/2022] z dne 14. 7. 2022) oziroma tako, kot je priglasil stroške (četrti odstavek 14. člena OT).</p>
<p>Praviloma se stroški priglašajo, kot so v OT določeni '''v času odločanja o stroških, torej''' '''ob zaključku postopka''' (sklep VSM [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438493 I Cp 1065/2019] z dne 3. 12. 2019). Izjema je, kot določa tretji odstavek 12. člena OT, če se je med postopkom spremenila OT tako, da je zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. V tem primeru se upošteva OT v času uvedbe postopka (tako, kot tudi izhaja iz sklepa VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111434636 II Cp 1645/2019] z dne 27. 11. 2019).</p>
<p>'''Davčni nadzorni postopk'''i so po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakonu o davčnem postopku] (ZDavp-2, Ur. l. RS. št. 117/06 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakonu o finančni upravi] (ZFU, Ur. l. RS, št. 25/14 in nasl.) določeni v več oblikah (več v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021), to so finančna preiskava, kontrola oziroma davčni nadzor davčnih obračunov in posameznega področja poslovanja ter davčni inšpekcijski nadzor (100. člen ZFU in 127. člen ZDavP-2). Davčne postopke praviloma (razen odločanja o prekrških) označujemo kot upravne postopke, saj definirajo upravno razmerje med davčnim organom in davčnimi zavezanci. Pojem nadzora je tako širši kot inšpekcije, zato gre smiselno v'''se oblike nadzora, npr. kontrolo ali nadzor na področju preprečevanja dela na črno šteti pod dejavnost, pod tarifno številko 33''', saj ta velja za postopke pred "kontrolnimi" (!) in inšpekcijskimi organi). Številka 32 se uporablja podredno, to so splošno upravni postopki, če gre za storitve, ki niso opredeljene v tarifni številki 33.</p>
<p>Davčni nadzorni postopki so po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakonu o davčnem postopku] (ZDavp-2, Ur. l. RS. št. 117/06 in nasl.) in [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakonu o finančni upravi] (ZFU, Ur. l. RS, št. 25/14 in nasl.) določeni v več oblikah (več v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021), to so finančna preiskava, kontrola oziroma davčni nadzor davčnih obračunov in posameznega področja poslovanja ter davčni inšpekcijski nadzor (100. člen ZFU in 127. člen ZDavP-2).</p>
Inšpektorji primarno vodijo upravni davčni postopek, po potrebi pa tudi prekrškovni postopek ali imajo druge ukrepe. Pravila davčnih postopkov so različna, če gre za upravni ali kaznovalni nadzor (Kovač idr., Posebnosti in dileme davčnega in inšpekcijskega nadzora, 2015, str. 291). Davčne postopke označujemo kot upravne postopke, saj označujejo razmerje med davčnim organom in davčnimi zavezanci. Davčni nadzor opredeljujemo kot notranji nadzor, medtem ko inšpekcijski nadzor pri davčnem zavezancu velja za zunanji nadzor (Jerovšek idr., Zakon o davčnem postopku s komentarjem, 2008, str. 301). V davčnih upravnih postopkih se tako za določanje stroškov odvetnika primarno uporablja tarifna številka 33 (to je za postopke pred "kontrolnimi" (!) in inšpekcijskimi organi), podredno pa številka 32 (to so splošno upravni postopki), če gre za storitve, ki niso opredeljene v tarifni številki 33.
 
Po tarifni št. 32/5 (torej točke zvišane za 25 %) se vrednoti pritožbo, odgovor na pritožbo ter druga pravna sredstva, kot jih opredeljuje ZUP ali eventualni področni zakon. Izmenjava pisanj med organom in zavezancev v smislu odzivanja na ugotovitve v postopku, je vrednotena po 32/2, po prvi ali drugi alineji, odvisno od števila izmenjanih vlog, za davčni nadzor pa so pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa, vrednotene po 33/1. Priznajo se stroški, ki so potrebni. V tem izrazu je sicer nekaj prostora za interpretacije, a načeloma je bila vloga potrebna (s tem pa je nastal strošek), kadar organ poziva k opredelitvi. Vloge, ki jih pošilja stranka/zastopnik organu brez poziva in s ponavljanjem, so lahko v smislu OT tudi nepotrebne in se stroški zanje ne priznajo. Tako so potrebni stroški, tudi potni stroški in parkirnina, če je bil zavezanec klican k organu. Za razmejitev med storitvami glej '''sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111445001 III U 22/2018-10].'''
Po tarifni št. 32/5 (torej točke zvišane za 25 %) se vrednoti pritožbo, odgovor na pritožbo ter druga pravna sredstva, kot jih opredeljuje ZUP ali eventualni področni zakon. Izmenjava pisanj med organom in zavezancev v smislu odzivanja na ugotovitve v postopku, je vrednotena po 32/2, po prvi ali drugi alineji, odvisno od števila izmenjanih vlog, za davčni nadzor pa so pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa, vrednotene po 33/1. Priznajo se stroški, ki so potrebni. V tem izrazu je sicer nekaj prostora za interpretacije, a načeloma je bila vloga potrebna (s tem pa je nastal strošek), kadar organ poziva k opredelitvi. Vloge, ki jih pošilja stranka/zastopnik organu brez poziva in s ponavljanjem, so lahko v smislu OT tudi nepotrebne in se stroški zanje ne priznajo. Tako so potrebni stroški, tudi potni stroški in parkirnina, če je bil zavezanec klican k organu. Za razmejitev med storitvami glej '''sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111445001 III U 22/2018-10].'''



Redakcija: 14:28, 29. junij 2023

== Zadeva: Odločanje o višini odvetniške tarife - V USKLAJEVANJU ==

Datum odgovora: 28. 6. 2023
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek 

Vprašanje:

Kako se določi vrednost odvetniške tarife, če se v teku upravnega postopka le-ta spremeni? Kdaj oziroma v kakšnem primeru se uporabi tarifna številka 32 in kdaj 33, npr. ko gre za davčni nadzor, ki ni inšpekcija?

Ali se lahko prizna stroške po odvetniški tarifi za nove vloge in pritožbo, če se navajajo povsem iste trditve kot že prej v prvostopenjskem postopku in kdaj se lahko tarifa zviša za 25 %?

Odgovor:

Odvetniška tarifa (OT, Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) je pravni vir, ki daje podlago za obračun delovanja odvetnikov kot zastopnikov strank tudi v upravnem postopku. Stroški zastopstva pa se obračunavajo v upravnem postopku kot posebni stroški v skladu s 113. členom ZUP in nadaljnjimi (več Remic v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga).

Praviloma se stroški priglašajo, kot so v OT določeni, v času odločanja o stroških, torej ob zaključku postopka (sklep VSM I Cp 1065/2019 z dne 3. 12. 2019). Izjema je, kot določa tretji odstavek 12. člena OT, če se je med postopkom spremenila OT tako, da je zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. V tem primeru se upošteva OT v času uvedbe postopka (tako, kot tudi izhaja iz sklepa VSL II Cp 1645/2019 z dne 27. 11. 2019).

Storitev se plača odvetniku po OT, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 478/2022 z dne 14. 7. 2022) oziroma tako, kot je priglasil stroške (četrti odstavek 14. člena OT).

Davčni nadzorni postopki so po Zakonu o davčnem postopku (ZDavp-2, Ur. l. RS. št. 117/06 in nasl.) in Zakonu o finančni upravi (ZFU, Ur. l. RS, št. 25/14 in nasl.) določeni v več oblikah (več v Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021), to so finančna preiskava, kontrola oziroma davčni nadzor davčnih obračunov in posameznega področja poslovanja ter davčni inšpekcijski nadzor (100. člen ZFU in 127. člen ZDavP-2). Davčne postopke praviloma (razen odločanja o prekrških) označujemo kot upravne postopke, saj definirajo upravno razmerje med davčnim organom in davčnimi zavezanci. Pojem nadzora je tako širši kot inšpekcije, zato gre smiselno vse oblike nadzora, npr. kontrolo ali nadzor na področju preprečevanja dela na črno šteti pod dejavnost, pod tarifno številko 33, saj ta velja za postopke pred "kontrolnimi" (!) in inšpekcijskimi organi). Številka 32 se uporablja podredno, to so splošno upravni postopki, če gre za storitve, ki niso opredeljene v tarifni številki 33.

Po tarifni št. 32/5 (torej točke zvišane za 25 %) se vrednoti pritožbo, odgovor na pritožbo ter druga pravna sredstva, kot jih opredeljuje ZUP ali eventualni področni zakon. Izmenjava pisanj med organom in zavezancev v smislu odzivanja na ugotovitve v postopku, je vrednotena po 32/2, po prvi ali drugi alineji, odvisno od števila izmenjanih vlog, za davčni nadzor pa so pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa, vrednotene po 33/1. Priznajo se stroški, ki so potrebni. V tem izrazu je sicer nekaj prostora za interpretacije, a načeloma je bila vloga potrebna (s tem pa je nastal strošek), kadar organ poziva k opredelitvi. Vloge, ki jih pošilja stranka/zastopnik organu brez poziva in s ponavljanjem, so lahko v smislu OT tudi nepotrebne in se stroški zanje ne priznajo. Tako so potrebni stroški, tudi potni stroški in parkirnina, če je bil zavezanec klican k organu. Za razmejitev med storitvami glej sodba III U 22/2018-10.


Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej Politiko zasebnosti in zanikanja odgovornosti.

Želite podati svoje mnenje:

Loading comments...